Niuguini Luteran April 2015

Transcrição

Niuguini Luteran April 2015
LUTERAN LAIP
KEA KAMAPIM
TU-YIA
EKTIVITI PLEN
Pes...10
REV. ELYMAS
BAKUNG
NUPELA
EVANSELISM
DAREKTA
Pes...36
LUTERAN NA
KATOLIK SIOS
SAINIM
STETMEN
BILONG MARIT
Pes...46
EPRIL
2015
“WOKABAUT WANTAIM
KRISTEN PASIN”
ELCPNG
Sosel Sevis
WOKMERI KONFRENS
“Nius na toktok bilong ol meri”
Lukim long pes 42
2
TOK BILONG HET BISOP
SOSEL SEVIS BILONG SIOS
disaipel i pilim hevi long mani bilong baim kaikai na painim haus
bilong ol manmeri i kisim kaikai na malolo long nait. Olsem na ol
i askim Jisas long salim ol manmeri i go long painim haus, kisim
kaikai na malolo.
Long ves 13, Jisas i tokim ol disaipel bilong en olsem,”Yupela yet
i givim kaikai long ol.” Na ol disaipel i bekim tok, “Mipela i nogat
planti kaikai. I gat 5-pela bret na tupela pis tasol i stap.”
Nau long dispela tok bilong hevi, yumi lukim, tingting bilong God
na tingting bilong man long stretim hevi bilong man long taim sot
bilong samting i bungim man bilong graun.
Tru, namba bilong ol manmeri i winim kaikai ol i gat. Tasol Jisas i
givim wok long ol disaipel long tilim dispela liklik kaikai ol i gat i go
long ol manmeri. Em i liklik kaikai, tasol wok bilong menesim dispela
liklik kaikai, ol disaipel i mas lainim wantaim bilip bilong ol long papa
bilong olgeta samting insait long stia Jisas i givim ol.
E
VANSELIKOL LUTERAN SIOS
bilong Papua Niugini i gat
hanwok olsem Sosel Sevis Dipatmen.
Aninit long dispela divisen bilong wok,
sios i gat Edukesen Sevis, Helt Sevis
na Developmen Sevis.
Long nau sios i bungim bikpela hevi
bilong mani long mekim olgeta wok
program bilong en. Sampela memba
bilong sios bilong yumi yet i tok,
gavman i mekim wok bilong sosel
sevis long helpim ol pipol, olsem na
yumi lusim dispela divisen bilong
wok i go long gavman. Na sios i ken
lukautim namba wan wok bilong en,
em wok bilong autim Gutnius na
skulim Tok bilong God na mekim wok
bilong tupela sakramen. Tru sios i
bungim hevi bilong mani na soim kain
tingting olsem i kamap long ol sosel
sevis.
Tok bilong God long Luk 9:10-17 i
laik skulim tingting bilong yumi long
skelim wok bilong sios. Long wanem,
hevi bilong mani i bungim sios olgeta.
Jisas wantaim ol disaipel bilong en i
stap long Betsaida. Planti pipol i kam
bungim Jisas na laik harim tok bilong
em. Jisas i welkamim ol na autim
Gutnius bilong Kingdom na skulim
ol. Tu ol manmeri i bringim ol sikman
i gat hevi bilong bodi na Jisas i mekim
ol orait na ol i kisim bel isi. Jisas i
mekim wok Gutnius yet na klostu san
i go daun na tudak i laik bungim ol. Ol
NIUGINI LUTERAN
Jisas tu i tokim ol disaipel long bungim ol manmeri i go long 5050 long wan wan grup, sindaun long graun na kisim kaikai. Pasin
bilong plening na oda i mas i stap long laip bilong ol manmeri. Ol
disaipel na manmeri i lukim Jisas i tok tenkyu long Papa bilong em
long dispela liklik kaikai ol i bin i gat long han.
God i save blesim ol manmeri i kisim kaikai na olgeta samting
wantaim tenkyu long God, husat i as bilong olgeta samting. God i
save blesim ol manmeri i menesim gut laip bilong ol yet na samting
God i givim ol. Jisas i autim Tok bilong God long strongim bilip bilong
ol manmeri long God. Em i helpim ol manmeri long stretim bodi i
gat sik na bagarap. Jisas tu skulim ol manmeri long kisim save na
tingting tu long laip bilong ol wantaim God. Jisas i no kam olsem
stilman long stilim olgeta samting bilong yumi. Tasol Papa God i
pulimapim laip bilong Pikinini bilong em wantaim olgeta gutpela
samting bilong God na bringim long yumi. Sapos yumi pas wantaim
Jisas, laip bilong yumi bai pulap long gutpela pasin bilong God na
amamas bai i stap oltaim long laip bilong yumi (John 10:10).
God i givim yumi laip wantaim planti samting bilong helpim na
strongim bodi. Em i givim Spirit bilong em long yumi long pas
wantaim em oltaim long pasin bilong lotuim em. Na God i givim
sol bilong yumi long yusim save na tingting gut na klia long olgeta
samting i raunim yumi. God i givim yumi tingting (conscience) long
skelim tingting na save long gutpela na pasin nogut. God tu i givim
yumi piling (emotion) long pilim samting.
Olsem na wok bilong sosel sevis bilong sios em i bilong yumi yusim
bilip bilong yumi long prektikol laip bilong givim sevis long arapela
brata susa long Kingdom bilong God long helpim laip bilong ol long
graun. Bilong i go long Heven, Jisas i mekim olgeta samting na
sevim yumi pinis. Yumi bilip long gutpela wok bilong em na kisim
laip long nem bilong Jisas. ▣
Rev. Giegere Wenge
Het Bisop - ELCPNG
E d i ta i r a i t i m
TO K B I L O N G E D I TA
3
GOD EM I GOD BILONG MARIMARI
Ol pikinini bilong God i mas soim dispela marimari na
sori na gutpela bilong Em long arapela manmeri husat
i no save yet long dispela, insait long tok, wok, na pasin
bilong ol. Insait long dispela wok na pasin, yumi olsem
sios i gat wok bilong autim Tok bilong rot God yet i
mekim long holim yumi i stap wantaim em, em tok bilong
Jisas i kisim bek manmeri long sin, Setan na dai.
“Sios bilong mi, Taim bilong mi, De bilong mi,” dispela
em i het tok bilong ELCPNG De 2014. Yumi i mas
luksave wanem em wok bilong yumi wan wan Kristen
memba, kongrigesen na sios olgeta. Bipo yumi save
tingting long ol sot bilong yumi. Yumi sot long pasto,
yumi sot long lotu buk, yumi sot long skul na sot long
haus sik. Na em tru. Na arapela brata (LOPC) i helpim
yumi. Tasol nau yumi mas senis long tingting na lukluk
long wanem samting yumi yet i mas mekim.
PIKSA LONG KAVA
Tripela eria bilong sosel
sevis insait long ELCPNG:
Divelopmen - ol meri i wokim
sola lait, Helt - sik pikinini i
sindaun long wilsia long
Braun Memorial Haus sik,
na ol workmeri long Baitabag
gels skul i mekim wok.
Visen 2020 plen bilong ELCPNG i sut long bringim yumi
long dispela kain tingting. Diakonia i givim nem long
dispela tingting. Ol sosel sevis wok bilong ELCPNG i
sut long soim marimari bilong God long olgeta manmeri
na pikinini.
Yu ken ridim sampela stori bilong wok na tu, lukim lista
bilong ELCPNG Sande 2014 ofa.Yumi prea long God yet
i givim stia long yumi skelim gut ol tingting na ol senis i
wok long kamap na mekim tru wok Em laikim.
Jerry Daniels
Edita
INSAIT
HELT
4
6
10
NESENOL HELT:
Toktok i kam long
Luteran Helt Seketeri.
HAUS SIK:
Gutbai Butaweng ples
long stragel na mirakel.
LUTERAN LAIP KEA:
Tu-Yia ektiviti plen.
SOSEL KONSEN
12
DISABILITY:
Wokabaut wantaim ol
manmeri i stap wantaim
disability.
DEVELOPMEN
14
LDS RISTRAKSA:
Intaviu wantaim Bonny
Keoka.
25
26
35
EDUKESEN
17
JOHN LARANDILOLOA:
Toktok bilong Edukesen
Dipatmen.
BRET BILONG HEVEN
30
INTAVIU
18
32
PATNASIP:
Bread For The World.
YUT:
Intaviu wantaim Carolin
Richter.
SOTPELA NIUS
PASIFIK NIUS
AMPO, DISTRIK, SEKET
LWF
JEMS 2:15-17:
Bilip bilong yu i redim yu
long helpim narapela.
ELCPNG
9
38
ALBERT TOKAVE:
Toktok i kam long Sios
Seketeri.
ELCPNG:
Amamasim 128 yia
bilong gutnius.
EPRIL 2015
4
S
HE
EC
LT I O N NA M E
Ulch Tapia
HELT
TOKTOK I KAM
LONG LUTERAN HELT
SEKETERI
N
IUGINI LUTERAN i bin go toktok wantaim ELCPNG
Nesenol Seketeri bilong Helt Mr. Ulch Tapia long
wok i kamap insait long ol helt sevis bilong Evanselikel
Luteran Sios bilong Papua Niugini.
Ulch Tapia: Long pinis bilong Februari, mipela i holim
wanpela bung bilong nesenol sinia menesmen komiti
bilong Luteran Helt Sevis (LHS) insait long Ampo, Lae.
Dispela lain em ol teknikel ofisa i save wok long ol haus
sik na ranim ol program bilong LHS wantaim ol seketeri
bilong Morobe, Madang na Hailans rijen. Wok bilong ol
em long givim edvais long nesenol helt komiti.
Ol i save bung tupela taim long wanpela yia na skelim
wok bilong helt sevis insait long ELCPNG. Ol i lukim ol
NIUGINI LUTERAN
ripot bilong wok na skelim plen bilong
wok bai bihainim. Ol i lukluk tu long
ol wokman long sait bilong disaplin
na putim ol wokman long wanem hap
i gat sot. Ol i luksave long sampela
gutpela wokman na salim ol long kisim
moa trening insait long Papua Niugini
na long ovasis. Insait long dispela
bung ol i laik luksave olsem, i mas i
gat gutpela wok i kamap insait long
helt sevis bilong sios. Ol i lukluk long
rot na pasin bilong lukautim gut mani
na tu, long skulim wokman long save
gut tru long wok bilong ol na strongim
ol long mekim gutpela wok. Narapela
5
bikpela samting ol i wok long en, em
stretim ol polisi bilong LHS. I gat
polisi i stap bipo, tasol senis i bringim
sampela nupela wok na hevi. Olsem
na ol i mas skruim sampela nupela
tok olsem tok bilong gavanens, sevis
deliveri, fainens na human risos. Tu
LHS i save kisim planti mani i kam
long gavman olsem na i mas i gat
polisi bilong lukautim gut mani na
kamapim gut ripot. Polisi i ken givim
wok long nesenol opis i mas go na
sekim ol dispela wok i stap stret.
WOK BILONG KAMAPIM
OL RIPOT INSAIT LONG
LHS EM I GUTPELA O
NOGAT?
Dispela em i bikpela hevi. Mipela
i nogat data bes (database). Mi
wok wantaim ol saveman bilong
infomesen teknoloji long kamapim
data bes bilong kisim olgeta ripot na
data i kam na bai yumi ken givim tu
long nesenol helt dipatmen. Ripot
bilong ol wokman, hausik o helt senta
i save go long ol rijinol seketeri, tasol
nau ol i mas salim kopi i kam long
nesenol opis. Wankain long mani
ripot. Tok bilong dispela samting
i stap long polisi na em bai helpim
mipela long kisim ol ripot. Mipela bai
helpim ol rijen na skulim ol wokman.
Ripot bilong helt sistem em i bikpela
samting.
Long Morobe provins, mipela bai i
go long Braun haus sik na komuniti
helt woka skul na long Etep haus sik.
Bihain bai mipela i go long hailans.
Ol ofisa i mas save olsem, wok bilong
ripot em i bikpela samting insait long
wok bilong ol. Bai mipela i kamapim
rot bilong lukautim gut pe rol (payrol)
na ol akaun. Mani i kam long gavman
i mas go long wok bilong em stret.
Ol dispela wok i mas stap klia insait
long ripot bilong olgeta mun. Mipela i
mas stretim rot bilong ol dispela ripot i
mas kam. Mipela i laik kamapim data
bes wantaim ol nupela teknoloji bai ol
wokman i salim ripot bilong wok i kam.
Ol i ken salim long kompiuta o telefon
na mipela bai putim olgeta ripot i go
long data bes (database).
OLSEM WANEM LONG SOT BILONG DOKTA?
I no dokta tasol, olgeta helt wokmanmeri tu. Insait long kantri olgeta
dispela em bikpela hevi. Planti wokman ol i lapun nau na ol i mas
ritaia. Na tu, nogat nupela wokmanmeri i redi long kamap. Planti ol
wokman bilong komuniti em ol i kamap long skul bilong sios. Nau
yet i gat 12-pela skul bilong kamapim ol komuniti helt wokman na
ol nes na 8-pela em bilong ol sios. Yes i gat sot long dokta. Planti i
lusim kantri na arapela i go wok long ol kampani long kisim gutpela
pe. Mipela i traim long painim sampela moa dokta. Nau yumi gat
tripela lokol dokta tasol i stap. Wanpela i stap long Gaubin, wanpela
i stap long Etep na nau wanpela yangpela meri i kam. Mipela i
traim long lukautim ol gut long pe na alawens bihainim skel bilong
gavman. Mipela i stretim pe bilong arapela wokman tu. Gavman i
givim yumi gutpela helpim olsem na yumi ken mekim olsem. Tru
long mani bilong mekim wok em bai i gat hevi yet.
Long ELCPNG yumi i gat 88 fesiliti (facilities), em haus sik, helt
senta na edpos. Yumi gat 4-pela hausik na nau Kotna bai kamap
namba 5. Em bai i gat 120 bet. Long nau yet, ol i wok long brukim ol
olpela bilding i go daun. Ol i mekim wok long stretim wok long Kotna
na redim ol wokman tu. Long 2016 ol samting bai i redi. Yumi gat
tupela komuniti helt woka skul, wanpela long Braun na wanpela long
Gaubin, na nesing skul long Madang. Lutheran School of Nursing
em i wanpela bikpela skul bilong kantri tu, na i stap wantaim Divine
Word University. I gat ol helt senta na sub-helt senta na i gat ol
planti edpos. Planti i stap long Morobe na Madang, sampela long
Is Sepik. Long Wes Sepik, i gat sampela wok i go yet long kamapim
helt senta bilong Luteran Helt Sevis (LHS).
YU TING WANEM, PLANTI LAIN I LAIK KISIM
LHS I GO LONG HAP BILONG OL?
Yes, i gat planti askim i stap, tasol yumi mas bihainim stretpela
rot long mekim wok i kamap gut. Ol lain i singaut mas bihainim rot
bilong kam long distrik bilong ol na yumi kamapim wanbel wantaim
gavman long sait bilong pe. Long Goroka distrik, Asaroka bai kamap
helt senta na yumi bai wok wantaim gavman long stretim dispela.
YU INAP STORI LONG YU YET?
As ples bilong mi em Alkena seket. Papa-tumbuna bilong mi em
evanselis na mi stap na lukim ol evanselis i go i kam. Tumbuna
bilong mi em wanpela kain man. Em i save putim olgeta tok long het
bilong em na long Sande em i save autim. Mi bin kisim trening bilong
wok helt long Madang. Mi bin wok long Butaweng, Wagezaring na
Menyamya. Mi wok tu wantaim grup ol i kolim Hope Worldwide.
Bihain mi wok wantaim Anglican sios long 14 yia olgeta. Taim mi
wok yet, mi kisim moa skul na apim level bilong mi i go antap inap
mi kisim digri. Mi bin wok OIC bilong helt senta, kamap prinsipol
bilong helt skul na helt seketeri bilong Anglican sios. Na nau mi
kamap helt seketeri bilong ELCPNG. ▣
Jerry Daniels
Edita
EPRIL 2015
6
H E LT
HELT
GUTBAI BUTAWENG,
PLES BILONG
STRAGEL NA
MIRAKEL!
F
ES TAIM yu kam long Jemani na lukim Papua Niugini
yu bel kirap na amamas tru: long naispela bus na
solwara, long ol manmeri i welkamim yu wantaim bikpela
smail, long pairap bilong ol kundu i miks wantaim ol
strongpela nek bilong singsing.
Ol Bavaria i bin salim mi kam long mekim wok dokta long
Butaweng haus sik. Long namba wan de ol i tokim mi
olsem: “I nogat planti dokta i stap. Olsem na yu no ken
bihainim stret wanem wok yu bin kisim spesol trening
long en. Nogat. Wanem kain samting i kam insait long
dispela dua yu ken mekim wok long en.” Oloman, dispela
NIUGINI LUTERAN
tok i mekim mi tingting planti. I nogat
wanpela dokta long dispela graun
i save long olgeta kain sik! Tasol
kwiktaim mi painim aut olsem long
Butaweng ol i save serim save na
ekspiriens, maski yu dokta o nes.
Olsem na mi bin kamap sumatin gen
long planti nupela samting long wok
na kalsa na pasin tu. Dispela wok
stadi i bin i go na i go yet. Nogat pinis
bilong em.
7
HAN KAIS
Braun haus sik long Butaweng,
Finschhafen.
bikpela hevi.” Bilum bilong pikinini i bin bruk, bebi i lusim laip pinis
na mama i stap long mak bilong dai, long wanem, em i bin lusim
planti blut.
DAUNBILO
Dr. Christa Thumser i helpim
wanpela bebi na mama.
Olgeta taim dispela singaut „Dokta” i save stap. Tasol dokta tasol
i no inap long stretim hevi. I mas i gat gutpela wokbung. Tim wok
em namba wan samting long haus sik. Ol nes i was gut long ol
sikmanmeri, ol lain bilong sekim blut i redim ol risalt hariap, ol
wokman bilong tiata i kam kwiktaim long ol emesensi operesen,
edministreta i lukautim mani gut.
Tim
wok
em
namba wan
samting long
haus sik.
Sampela taim dispela tim wok i no bin kamap long mak. Pasin bilong
wokman i no kamap long wok o i no wok stret i bin kamapim kros
na tok i kamap na bel i bagarap. Tasol tingim, wokman bilong helt
i no ken pilai nabaut. Wanem laip i lus pinis nogat man inap long
kisim i kam bek.
“Dokta, wanpela pikinini i pundaun
long diwai.” Ol hap-hap bun i sut na
kamaut long lek.
“Dokta, ol i stebim wanpela man.”
Bikpela kat long baksait i bin mekim
bilum bilong win i kollaps na kamapim
bikpela sotwin.
“Dokta, wanpela meri i laik karim
pikinini long ples na em i bungim
Tasol yumi yet i no stap. Jisas i bin tokim ol disaipel long rausim
sik. Long taim bilong yumi tu, em i redi long kam na yusim wanem
liklik save na strong yumi i gat. Planti taim mi bin singautim em long
helpim meri i ken karim gut o long ol bikpela operesen i bin abrusim
ol skil bilong mi yet. Em i nambawan baklain tru long taim olgeta
gutpela tingting i lus, save i sot na strong i pinis.
Mi tingim ol taim Butaweng i nogat dokta, mi wanpela tasol i stap.
I no ol imesensi bilong Finschhafen tasol, nogat, ol lain bilong ol
narapela distrik na provins tu i bin i kam na i laik lukim dokta. Mande
i go Sande, san na nait wantaim. I nogat wanpela de of. Strong
bilong mi i go daun olgeta.
Tasol long taim mi bin tokim ol sikman long ol i mas i go long haus
sik bilong ol yet, sampela strongpela tok i bin kamap olsem, maski
wanpela dokta tasol i stap, yet em i mas lukim olgeta sikman i kam
long laik bilong ol.
Butaweng i gat posisen bilong FAIFPELA dokta bilong mekim wok.
EPRIL 2015
8
S
HE
EC
LT I O N NA M E
Dr. Christa Thumser wantaim ol wanwok i mekim wok insait long Braun Memorial haus sik.
Tupela bilong ovasis na tripela bilong PNG. Tasol dispela ol nesenol
dokta i stap we? Klostu olgeta taim long las 14pela yia mi bin wok
wantaim ol ovasis tasol. Tripela nesenol dokta tasol i bin i stap
sotpela taim olsem sampela mun o tupela yia. Mipela ol ovasis dokta
i mas wok wantaim ol nesenol kauntapat. Tasol i nogat. Ol Luteran
i save amamas long Butaweng na i tok „em i haus sik bilong yumi”.
Tasol nogat planti sapot i kam long ELCPNG. Sori tru. Long sait
bilong painim na salim dokta i kam planti hatwok i stap long misin
long Bavaria. Mi klia long sot bilong ol dokta long PNG. Na tu ol
bikpela kampani i laik pulim ol wantaim gutpela fotnait. Yet bikpela
tingting bilong mi i stap olsem: Ating i nogat wanpela dokta long
PNG i laik givim bel na dediketim sampela yia i go long wok long
wanpela Luteran haus sik long bus eria olsem Butaweng? Nogat
wanpela dokta i harim singaut bilong Jisas long helpim ol tarangu
lain i stap long bus?
Sapos olgeta posisen i gat wokman wok-load bai i no inap winim
ol. Wok patrol i ken kamap gen olsem bipo, kain kain helt program
wantaim ol komuniti, trening na insevis bilong ol nes. Em i naispela
driman. Tasol nau? Nogat. Hatwok bilong wanpela o tupela dokta
i sut long haus sik tasol.
Planti ol narapela salens tu i save stap oltaim. Nogat gutpela marasin
saplai, planti samting bilong klinim ol sua na wokim ol operesen i
nogat, ol bebi sut i sot gen na gen. Steralaisa i kamap olpela pinis
na bagarap. Klostu long olgeta de nupela hevi i save kamap. Em
i olsem disasta menesmen i nogat pinis. Tasol planti taim mipela i
save lukim blesing bilong God i no lusim mipela. Helpim i kam long
han bilong ol pablik na praivet dona long PNG na ovasis wantaim.
TENK YU TRU!
Nau mi lusim Papua Niugini pinis. Dispela 14pela yia mi bin pulap
NIUGINI LUTERAN
long amamas na bungim salens
wantaim. Sampela taim mi tingting
long ranawe. Planti taim mi amamas
long wok, laip na sindaun bilong mi.
Mi no inap lusim tingting long ol liklik
pikinini, ai bilong ol i sain tru. Maski
mi bagarap, taim mi lukim ol i ran i go
i kam na wokim kain kain biket, bel
bilong mi i stap isi gen. Tok amamas
i go long ol wokmanmeri. Mipela i bin
bungim han, maski kain kain kalsa
na pasin i stap. Tingting i bin sut
long daunim pen na hevi. Amamas
wantaim long sikman i kamap orait
gen, krai wantaim long taim bilong
dai.
Mi tingim ol sikmanmeri i bin trastim
mi, maski mi meri i gat narakain skin
kala. Tenkyu tru long yupela olgeta
long kisim mi i kam stap namel long
yupela.
Na gutbai Logaweng, ples hait na ples
malolo bilong mi! God i ken lukautim
yupela gut na holim yupela i stap
klostu long Em.
Gutbai! ▣
Dr. Christa Thumser
ELCPNG
9
taim, sios i go insait long bikpela hevi. Sampela askim na tingting
i kamap olsem: Bai yumi katim daun namba bilong ol wokman o
katim sampela program. Insait long dispela hevi, helpim i wok long
kam yet long Lutheran Overseas Partner Churches (LOPC) long
ol program na ol projek.
Opis bilong sios seketeri i mekim sampela wok skelim (assessment),
tasol Luteran Siping i go insait long bikpela hevi. Nau sios i go insait
long bikpela dinau olsem 12 i go 35 milien kina. Strong bilong sios
i no inap tru.
Wanpela wok skelim (SWOT) i kamap na singaut i bin go aut long
Lutheran World Federation na long ol pantna bilong ELCPNG long
givim helpim. Insait long wok skelim, ol i luksave long sampela
bikpela tok bilong ELCPNG em: Organisation, Human Resource,
Communication, Finance na Lutheran University of Papua New
Guinea.
TOKTOK I
KAM LONG
SIOS
SEKETERI
N
IUGINI LUTERAN i askim nesenol
sios seketeri Mr. Albert Tokave
long stori long ol senis i wok long
kamap insait long wok edministresen
bilong Evanselikol Luteran Sios bilong
Papua Niugini. Sampela toktok em i
mekim mipela i putim hia long ol rida
i ken ridim.
Luteran Siping em i wanpela bilong
ol rot ELCPNG i save kisim mani. I
gat arapela rot bilong kisim mani ol
helpim i stap, em ofa bilong ol Kristen
na arapela moa olsem (LOPC, CPP,
na nesenol gavman).
Long yia 2004 na i kam long 2006,
mani i kam long Luteran Siping i wok
long go daun inap las 10 yia o moa.
ELCPNG i no kisim moa mani i kam
long Luteran Siping. Bikpela sot i
pusim sios i go insait long overdraft o
dinau wantaim bank long go het long
operesen o mekim wok i go yet. Long
2013 bank i tokim sios olsem, kain rot
olsem i no inap i go moa. Long dispela
Ol i lukim olsem, sapos ol i no mekim wampela samting kwik, bai
sios i go insait long bikpela hevi tru. Olsem an sampela senis i mas
kamap. Insait long dispela senis (change process), sios i bungim
olgeta aset bilong en na givim gut wok. Kain olsem ol i leasim wharf.
Long las 6pela mun, mani i kamap gut olsem na nau i gat wanpela
baset i kamap olsem 2 milien i go 4 milien kina. Nau sios i stretim
ol dinau bilong en na olgeta aset i kam insait long wanpela ambrela
ol i kolim, ‘Asset Management Unit.’ Bipo planti samting bilong sios
i stap nabaut.
I gat sampela hevi long tok bilong graun bilong sios. Sampela man
i wok long kisim nating graun bilong sios, olsem na i gat wok bilong
stretim olgeta graun bilong sios long olgeta distrik.
Nau sios i kisim gutpela mani long yusim ol dispela aset, tasol i
gat nid long kamapim gut rot bilong lukautim gut ol mani bilong en
‘financial management practices.’ Em i mas kamapim transparent
menesmen sistem bilong en. Gutpela na kliapela rot bilong lukautim
gut mani i mas stap.
Long dispela yia tu, bai wok bilong kamapim tru tingting bilong sekta
bod (sector boards). Yumi lukluk, sapos yumi ken kisim wanpela
pasindia sip na ranim olsem sevis tasol long helpim ol lain bilong
nambis.
Nupela Human Resource wokman i wok long stretim gavanens
sistem bilong sios, na wok diakonia i kamap long inapim Visen
2020. Bread for the World na Lutheran Overseas Partner Churches
(LOPC) i sapotim dispela wok.
Long givim nupela laip long sios, olgeta i mas sanap na mekim
wok long dispela taim bilong senis. Bikpela samting em bringim ol
memba long pilim onasip (ownership) long ol dispela senis (change
process) long ol i ken wok wantaim insait long laip bilong sios.
I gat bikpela wok i stap long strongim wok bilong ol Kristen i givim
ofa. Mipela i laik yusim Niugini Luteran na tokaut long olgeta wok
bilong sios i mas stap ples klia long ol Kristen manmeri i ken lukim
na save. ▣
EPRIL 2015
10
OC
ST
E ILO K
NASM
EE
N
SE
NON
“WOKABAUT
WANTAIM OL
MANMERI
I STAP
WANTAIM
DISABILITY”
LUKIM SAMTING MAN INAP MEKIM NA
BIHAINIM PASIN BILONG LUKSAVE, NA
KIRAPIM PASIN BILONG WOKBUNG.
DAUNBILO
Dispela man i yusim (sign language) o eksen long
toktok wantaim ol lain i no inap toktok.
Long Me 2014, Gutnius dipatmen i
bin kamapim wanpela woksap na
toktok long wok wantaim ol manmeri i
gat sampela kain hevi long bodi bilong
ol. (People Living With Disability).
As bilong dispela woksap em long
bringim wok bilong disebiliti (disability)
i stap ples klia. Olgeta program na
ofis bilong ELCPNG i mas putim wok
bilong ol manmeri i gat hevi long bodi
(disability) go insait long program
bilong ol.
Ol manmeri i stap wantaim hevi long
bodi i gat rait long mekim olgeta wok,
bung wantaim long komuniti wok, long
sios na kantri olgeta.
Program bilong disebiliti (disability)
i no bin stap strong insait long
ELCPNG. Bipo dispela wok i bin stap
long Luteran helt sevis long Braun helt
senta. Long 2010, ol i putim dispela
wok i go insait long sosel konsen ofis.
Wanpela woksap i bin kamap long
2011 na olgeta distrik lida i bin
luksave long dispela wok. Bihain long
sampela wok awenes, woksap long
NIUGINI LUTERAN
11
ANTAP
Hia em sampela hetmanmeri bilong Kate distrik na Rev. Don Muhujupe (hankais) i sindaun na harim
toktok long woksap bilong disebiliti (disability).
2014 i bringim ol program staf na ol manmeri i wok pinis long fil ol
i kam. Dipatmen i ting olsem, ol dispela lain bai kamapim sampela
gutpela tingting long dispela wok i go het long mak bilong en.
Nupela seketeri bilong Gutnius dipatmen, Rev. Elymas Bakung, i
laik dispela wok i mas stap klia na go daun long seket, paris na
kongrigesen. Sios i mas bringim olgeta manmeri na pikinini i gat
hevi long bodi i bung wantaim arapela manmeri na mekim olgeta
wok bilong sios.
Het tok bilong visen 2020 i tok long wokabaut wantaim ol bilip
manmeri. Dispela lain tu i stap hap bilong ol manmeri i bilip long
God. Olsem na i gat wok long bringim ol i kam bung wantaim bodi
bilong Krais. Rev. Bakung i tok, sios i mas givim ol sampela wok long
mekim, bai ol i pilim olsem ol tu i stap hap bilong dispela sios. Yumi
luksave olsem, God i givim ol spesel presen long yusim na helpim
sios na kantri. Dispela i soim olsem, yumi no inap sanapim banis
long pasim ol. Na dispela i ken kamapim bikpela senis long sosaiti.
Rev. Bakung i tok, yumi mas bringim dispela sevis i go na ol i ken
bung na kaikai komunion wantaim, lotu na mekim olgeta wok bilong
Kristen. Ol i ken stap insait tu long bung olsem sios konfrens. Stretim
haus lotu na kamapim ples bilong ol i ken sindaun wantaim. Yumi
mekim ol dua na step bilong bringim wilsia bilong ol i go insait na
lotu wantaim. Yumi mas givim trening long sampela man bai ol i
gat save long mekim toktok long han (sign language) na helpim
ol yaupas na mauspas long taim bilong lotu, bai ol i ken kisim Tok
bilong God.
de. Siwert Robert em i wanpela tisa
long spesel edukesen long Balob tisa
koles. Wok bilong em long skulim ol
tisa long helpim ol pikinini i gat spesel
nid.
Em i helpim woksap long lukluk long
wanem wok i kamap pinis na wanem
salens na nid i stap. Ol sios lida
long woksap i bin kisim save long
tok disebiliti na arapela hevi. Long
woksap ol i skelim olsem dispela
em i wanpela eria bilong wokmisin
sios i mas kisim Tok bilong God i
go long ol. Mr. Robert i tok olsem,
het tok bilong sios em wokabaut
wantaim bilong ol bilipman, olsem
na yumi mas wokabaut wantaim ol
lain i stap wantaim hevi long bodi.
Yumi no ken lusim ol dispela lain.
Yumi mas go na stap wantaim ol,
holim han na wokabaut wantaim ol
na inapim driman bilong dispela sios
na wokmisin bilong Bikpela. ▣
Jerry Daniels
Edita
Mr. Siwert Robert i bin go pas long dispela woksap long tripela
EPRIL 2015
12
HE
EC
LT I O N NA M E
S
LUTERAN
LAIP KEA
KAMAPIM TUYIA EKTIVITI
PLEN
WOK PROGRAM BILONG EVANSELIKOL
LUTERAN SIOS BILONG PAPUA NIUGINI
LONG HIV/AIDS I BIN KAMAPIM PINIS
EKTIVITI PROGRAM LONG MEKIM WOK
BIHAINIM TUPELA YIA INAP JULAI 2016.
Dispela ektiviti plen ol i bin mekim long wanpela bung o
woksap ol bin holim long Me 2014 long St. Joseph Pastoral
Senta long Lae. Ol distrik kodineta bilong Luteran Laip
Kea, wantaim sampela pasto na ol wokmanmeri bilong
ol dipatmen bilong ELCPNG het ofis i bin sindaun long
dispela bung.
Luteran Laip Kea i mekim wok bihainim tripela poin.
Namba wan poin em pastoral approach. Dispela poin
i sut long (ministri) pastoral counseling. Program i sut
moa long wok mas stap insait long kongrigesen levol we
ol pasto, ol yut o mama i ken kisim dispela wok kamap
olsem wok bilong ol na givim helpim long kain kain rot
wantaim Tok bilong God.
Namba tu poin, em pasin bilong visit na toktok wantaim.
Dispela rot ol i kolim Mat Ministri (mat o karuka bilong
sindaun antap na toktok) we wokman i go long haus wan
wan na givim helpim. Wokman i ken go sindaun wantaim
ol komuniti em ol manmeri na pikinini i stap, toktok i go
i kam na givim Tok bilong God wantaim tok bilong HIV
NIUGINI LUTERAN
na AIDS tu. Dispela i ken helpim wan
wan manmeri long lukautim ol yet na
abrusim dispela sik. Program i laik
helpim ol pipel i no ken toktok long
sait bilong hevi tasol. Ol i mas toktok
moa long ol strong ol i gat na ol i ken
bilip long ol yet, na dispela bai helpim
wanpela na arapela.
Namba tri samting ol i laik mekim em
strongim ofis bilong Luteran Laip Kea
bai dispela ofis i mekim gut ol wok
program bilong em. Ol i laik bringim
dispela program i go long ples. Insait
long dispela tingting, ol i laik kamapim
gut menesmen sistem, rot bilong kisim
ol ripot, wokmak bilong ol wokman, na
rot bilong tok i go i kam.
Meri i go pas long dispela ofis, Mrs.
Amad Uma i tok, bikpela tingting em
ol i laik kamapim wok bilong Luteran
Laip Kea i sanap narakain long
arapela wok, na mekim wok arapela
lain i no bin mekim.
Dispela tripela hap bilong wok LLC
i bin kamapim bihain long sampela
wok skelim namel long 2011 na i kam.
Wok skelim i bin kamap long lukim
kaikai bilong wok Luteran Laip Care
i bin mekim pinis na wanem wok em
i mas mekim. Long 2011, wanpela
13
Ol lain manmeri i bin kamap long
bung bilong Luteran Laip Kea.
Ms. Mary-Rose Palei (MODe)
i fasilitetim ol diskasen.
wok evaluesen i bin kamap long lukim
sapos wok ol i save mekim bipo i gat
kaikai o nogat. Ripot bilong dispela
evalusen i bin kamap long 2012.
Dispela wok skelim em ol man bilong
ausait i bin kam mekim. Bihainim
dispela evaluesen, ol i bung gen
long wanpela lukluk bek (reflection)
woksap long 2013. Ol i skelim na
kisim tingting long ol tok i bin kamap
long evaluesen, na dispela i helpim
ol long kamapim nupela tingting
bilong wok. Bihain long dispela, ol i
wokim stretejik plen bilong LLC. Long
dispela plen ol i mekim i gat tripela
poin. (Pastoral Approach, Mat Ministri
na Strongim Luteran Laip Kea ofis na
wokman).
long tupela yia, bai ol i lukluk bek na skelim wanem kaikai bilong
wok i kamap pinis o nogat.
Wanpela grup ol i kolim Melanesian
Organisational Development (MODE)
i helpim LLC long wok plening bilong
ol. Dispela grup MODE i save wok
planti wantaim ol dipatmen na
divisen bilong ELCPNG na tu, helpim
planti arapela non governmental
organisations (NGO). Meri i go pas
long MODE, Ms. Mary Rose Palei
husat i wok wantaim LLC long ol
woksap bilong ol i tok olsem, ektiviti
plen bilong LLC em i gutpela plen we
em i mekim isi long wok. Na tu ol i ken
wok bung wantaim arapela, na bihain
Sampela kodineta bilong ol distrik i bin kamap long dispela taim i
stori long wok ol i mekim long distrik bilong ol wan wan. Kodineta
bilong Boana Mr. Besauri Gelangut i stori long ol i bin bringim ol
lain bilong mekim testing long manmeri i ken save long status (laip
bilong ol yet). Mamba Katur bilong Kate distrik i stori long wok
awenes em i mekim long sait bilong prevensen (stopim hevi i no
ken kamap). Nera Bingmalu bilong Mumeng distrik i stori olsem,
ol lain long Mumeng i save mekim awenes long distrik konfrens,
seket konfrens na insait long ol skul. Ol i mekim awenes tu long
hevi bilong alkohol na drak. Em i tok, ol i gat gutpela wok wantaim
haus sik long Bulolo. Na long taim bilong Nesenol AIDS De long
Desemba 1, ol i save wokbung wantaim ol Nesenol AIDS Council.
Mumeng em i nupela distrik bilong sios na ol i gat hevi long mani
na ol i nogat ofis spes bilong mekim wok gut.
Ol distrik kodineta i tok olsem, wok plen bilong LLC em i gutpela
na ol i pilim olsem, em bai isi long ol i ken mekim wok bihainim. Ol i
tok tu olsem, ol distrik i gat hevi long mani long bungim ol manmeri
long ples we plening i sut long en. ▣
Jerry Daniels
Edita
EPRIL 2015
14
DE C
VT
E ILO
ON
PM
S
NE
AN
ME
DEVELOPMEN
LUTERAN
DEVELOPMEN
SEVIS
RISTRAKSA
D
IPATMEN BILONG DEVELOPMEN SEVIS em i bilong
helpim ol pipol bilong Papua Niugini long kamapim
developmen. Luteran Sios i laikim developmen i ken
kamap long olgeta hap bilong laip bilong man, long sait
bilong spirit, sait bilong bodi na long rot bilong lukautim
gut sindaun bilong ol.
Bikpela tingting bilong ELCPNG em i olsem, planti pipol i
NIUGINI LUTERAN
Bonny Keoka - ekting seketeri
bilong LDS.
stap long ol rural eria na i stap insait
long wok agrikalsa. Olsem na mak
dispela dipatmen i sut long en, em
bilong helpim ol pipol na ol komuniti
i kisim strong long kamapim gutpela
sindaun bilong ol na yusim gut ol
natural risos (ol bus, wara na olgeta
samting) ol i gat.
Luteran Developmen Sevis i mekim
wok bilong en aninit long tripela
bikpela program em Yangpela
Didiman, strongim viles laip long
sampela infrastraksa, na strongim
pasin bilong lukautim gut mani.
SOTPELA HISTRI - STAT
WA N TA I M LU T E R A N
EKONOMIK SEVIS (LES)
Long 1962 ol i bin opim wanpela
akaun na kolim nem Lutheran
Economic Development Fund bilong
putim olgeta mani i kam long wok
developmen. Long 13 Jun, 1966,
ol i rejistaim Lutheran Economic
Service (LES) olsem wanpela non
15
profit kampani. Dispela i kamap rot
bilong kisim na lukautim mani i kam
long ovasis long helpim wok long sait
bilong socio-economic na i no ken
miks wantaim wok bilong sios tresuri
o NAMASU. Olgeta proposal bilong
ekonomik, sosel, helt na edukesen
i save go long LES na i go long ol
ovasis ejensi. Em rot bilong helpim
ELCPNG long bringim developmen i
go long grasrut pipol.
Long 1962 ol i bin kirapim Banz
didiman skul, em i namba wan
didiman skul insait long Papua
Niugini. Taim gavman i bin statim ol
didiman skul, sios i senisim Banz i go
kamap senta bilong motiveta trening.
Taim ol i bringim trening i go long
arapela senta bilong kamapim wok
tru, ol i bin pasim Banz.
Aninit long LES, sios i bin kamapim
sampela prosek olsem Gabmazung
rais fam, agrikalsa ekstensen long
Alkena, agrikalsa ekstensen long
Isten Hailans na Asak kau banis long
Kalasa seket. Em i klia olsem, wok
sios i bin statim long agrikalsa i bin
stap strong na helpim ol pipol long
sindaun bilong ol, skruim wantaim
wok gavman i mekim insait long 1990
na i kam.
LUTERAN DEVELOPMEN
SEVIS
Senis i wok long kamap long tingting
na LDS i go insait moa yet long ol
prosek bilong helpim pipol na ol
grup i laik mekim wok bilong helpim
ol yet na ol sabsistens program.
Ol i kamapim wok bilong yangpela
didiman, marikalsa na infrastraksa.
Bihain sios i senisim wok na nem
kampani na kamapim LES olsem
wanpela dipatmen husat i lukluk long
ol komuniti sevis. Sinod namba 14
long 1984 i pasim tok na dispela sevis
i kamap wanpela bilong ol 6-pela
dipatmen. Long 1986 namba 15 sinod
long Logaweng i senisim nem i go
long Lutheran Development Service.
Ol lain husat i go pas long dispela
dipatmen em Nathaniel Poya 18821984, Reinhart Tietze 1984 -1985,
Kamandong Kanai 1986-1994, Mr.
Fua Singin pastaim wok ekting na
ANTAP
Olgeta wokmanmeri bilong LDS i kisim trening bilong
komuniti delelopmen wantaim Bismarck Ramu Grup.
bihain ol i strongim em i stap inap 2000 na Beno Kamewo i stap
ekting na Teria Kevere i wok inap 2011. Nau yet Mr. Roger Yayabu
i gat hevi na Mr. Bonnie Keoka i wok kea taka i stap.
LDS i save wok gut wantaim ol gavman dipatmen olsem dipatmen
bilong agrikalsa na laivstok na food management branch. Ol i gat
bung wantaim ol arapela NGO ol i kolim NANGQ na tu, wok wantaim
ol ovasis patna bilong ELCPNG olsem Bread For the World/Church
Development Service.
Tripela bikpela han wok LDS i bin mekim yet em agrikalsa (yangpela
didiman), Infrastraksa (waya bris, wara saplai, ples balus) na MicroFinance (putim na kisim).
SKELIM WOK
Bihain long 2010 wok bilong skelim i bin kamap long luksave long
wanem em wok bilong LDS. Ol i kamapim sampela woksap long
skelim ol wok na long dispela wok skelim, ol i luksave long sampela
asua ol i bin mekim. Olsem na ol i senisim sampela tingting, rot na
pasin bilong wok.
Ol i luksave olsem, bipo ol i traim long mekim wok bilong ol pipol o
komuniti na grup. Ol i laik mekim wok agrikalsa long helpim ol pipol
na painim mani long helpim ol na lukautim mani bilong ol. Long
dispela rot, ol i kamapim planti hevi long ol yet. Olsem na nau ol i
senisim tingting.
EPRIL 2015
16
S
NE
AN
ME
DE C
VT
E ILO
ON
PM
SENIS LONG TINGTING, ROT NA PASIN BILONG
WOK
Tingting ol i bihainim nau em i olsem. Ol pipol o komuniti i mas wok
hat long kamapim ol prosek na lukautim samting bilong ol yet. LDS
bai strongim ol tasol na ol bai mekim ol wok bilong ol yet. Insait long
senis bilong tingting, wok bilong micro-finance ol i senisim na kolim
Financial Literacy. LDS i no inap kisim na lukautim mani bilong ol
grup. Em bai skulim ol long lukautim mani bilong ol yet.
LDS bai i gat ol wokman long ol distrik na seket. Long dispela rot,
LDS bai lukluk long wok moa wantaim ol meri na ol yut. Ol meri em
ol lain i save mekim wok agrikalsa, na ol yut em ol lain i gat kain
kain hevi we LDS i ken helpim ol long sampela rot.
Wok i helpim komuniti olsem wanem? LDS i bin helpim ol pipol long
wanpela liklik hap bilong Kabwum olsem Yalumet. Ol pipol i ken
planim kopi na kisim mani long helpim skul fi na arapela samting
bilong famili. Wara saplai i givim ol klinpela wara na nau nogat planti
sik i kamap long hevi bilong wara. I gat wankain stori long arapela
hap tu i stap.
AGRICULTURE - FOOD SECURITY - RESILIENT
AGRICULTURE SYSTEM
Bikpela mak tru LDS i sut long en em wok bilong agrikalsa. Wok
agrikalsa i strongim wok bilong kamapim planti gutpela kaikai (Food
Security). LDS i luksave olsem, Papua Niugini i nogat Food security.
Agrikalsa bilong PNG i stap long ren tasol. Taim bikpela senis long
klaimet (climate) bai yumi bungim bikpela hevi. Yumi i nogat pasin
bilong kamapim kaikai bihainim stretpela rot (organised farming).
Long 1997, Papua Niugini i bin bungim hevi bilong kaikai. Long
wanem, ren i no bin kam long longpela taim na ples i drai. Olsem
na ol i baim (impotim) 236,000 ton rais long arapela kantri olsem
Program long let 1970s - LDS i kisim sampela bafalo i
kam long Banz.
Thailand. Bipo ol i save impotim
88,000 ton. Seventi seven pesen
bilong dispela rais i bin go long ol rural
eria. Long 2014 na kam, populesen
i go antap pinis. Olsem na ol pipol i
mas lukaut long dispela. Yumi luksave
olsem, agrikalsa sistem bilong yumi i
no stap long gutpela mak (insecure).
Olsem na yumi mas mekim awenes
long ol pipol long kamapim agrikalsa i
helpim yumi long taim nogut wantaim
inap kaikai. Long kain taim olsem
nogat ren long longpela taim, o
planti ren long longpela taim (create
resilient system).
Soim ol pipol long planim kain kain
kaikai (diversify crops). Sapos
wanpela kaikai em i bagarap, ol i ken
kaikai narapela kaikai. Kain olsem
sapos ol i planim yam wantaim
banana, na sapos banana i drai, orait
ol i ken kaikai yam. Ol i ken kamapim
ol pis pon na ol i gat gutpela wara
saplai long helpim gaden i gro. Long
wanem, pipia bilong pis i mekim wara
i gat fetalaisa long helpim kaikai i gro
gut.
LDS i laik toksave long ol pipol long
no ken katim ol bus nabaut. Yusim gut
ol samting olsem compos long planim
gaden. No ken larim graun i go long ol
bikpela kampani long kain wok olsem
oilpam blok.
Planti pipol i go long taun na siti na
planti setelmen i wok long kamap
bikpela. Wanpela as bilong wok
yangpela didiman em i bilong helpim
ol pipol long stap long graun bilong
ol yet na mekim wok na kamapim
gutpela sindaun.
LDS em i sambai long ol seket sapos
i gat sampela tingting ol i ken kam
na lukim ol wokman. Long nau, ol i
gat sampela hevi long ofis bilong LDS
long Malahang insait long Lae. I gat
hevi long tokpait bilong graun - na
wok i go het yet long stretim dispela
hevi. ▣
Jerry Daniels
Edita
NIUGINI LUTERAN
EDUKESEN
17
i go olsem wanem. Nau long 2015
em namba tri samting bai mipela i
soim ol papa-mama (parents quality
education) na lukluk long ol tisa i mas
stap long skul na mekim wok bilong
ol. Planti tisa i no save mekim wok
bilong ol gut na kisim pe nating.
Mipela bai mekim wok bilong gavman
skul tu, long wanem, gavman i
luksave long gutpela wok mipela i
save mekim.
Mipela i gat 15pela ofisa long mekim
dispela wok. Taim ol i wok pinis, bai
mipela olgeta i go long Port Moresby
na givim ripot. Na tu, ripot (aquital)
bilong mipela long mani mipela i
yusim long dispela wok.
Nupela dabol klasrum long Mando Luteran praimeri skul, EHP.
TOKTOK
BILONG
EDUKESEN
DIPATMEN
L
ONG NOVEMBA 2014, mipela i bin mekim sampela bung bilong
edukesen na kamapim sampela agrimen wantaim ol dona patna
bilong yumi. Wanpela grup em Horizon 3000, husat i salim wanpela
wokman long helpim mipela long rot bilong lukautim gut mani long
ol praimeri na ol hai skul. Mipela i ting, em i gutpela long ol het
masta bilong ol skul bilong ELCPNG i mas save gut long mekim
dispela wok.
Gavman i save givim bikpela mani long ol skul. Taim mipela i go
lukim ol skul, mipela i luksave olsem, planti mani i no save mekim
wok bilong em stret. Ol het masta na ol bod i no save yusim mani
gut.
Mipela i toktok wantaim AUSAID na ol i kamapim wanpela rot bilong
yumi bihainim, bai mani gavman i givim long wok bilong edukesen
i ken go stret long dispela wok na karim gut kaikai.
Namba wan samting mipela i toksave pinis long olgeta het masta
long 2013, na ol i save pinis long dispela. Namba tu samting em long
2014, mipela i bin sekim buk bilong ol na lukim rekot bilong mani
Long mun April, ol lain patna bai
helpim mipela long wok bilong data.
Olgeta skul bilong sios bai i gat data
bilong mekim gutpela proposal i go
long gavman. Gavman i laikim gutpela
data. Sapos nogat data, gavman i
no inap givim moa mani long mekim
dispela wok.
Gavman i bin givim K1.3 millien em
mipela i kisim na givim pinis long
infrastaksa bilong ol sampela skul.
Arapela samting long edukesen em
yumi lukim. Gavman em i laikim
gutpela (quality) edukesen. Nau i
gat sampela toktok i kamap long ol
phonics skul. Gavman i lusim pinis
Outcome Based Edukesen (OBE)
na nau ol i kisim Standard Based
Education (SBE). Nupela silabas ol i
givim pinis. Em i gutpela olsem, yumi
i kamap long dispela mak nau.
Mipela i save long mani i go long
olgeta skul. Olsem na mipela i go na
lukim ol i save mekim wanem wok
long dispela mani. Mipela i kisim blak
buk bilong mipela i go na sekim wok
bilong ol.
Namba wan taim ol sampela skul i
tenkyu na amamas long sampela
infrastraksa sios i kamapim long ol
sampela skul olsem bilding na haus
bilong ol tisa. ▣
John Larandiloloa
Jerry Daniels i wokim intaviu
EPRIL 2015
18
PAT N A S I P
Ulla Kroog i toktok wantaim Jerry Daniels.
PATNASIP
BREAD FOR
THE WORLD
GIVIM BRET
O KAIKAI
LONG WOL
P
LANTI WOKMANMERI BILONG ELCPNG i save long dispela
nem,’Bread For the World’. Tasol planti manmeri insait long ol
kongrigesen i no save. Olsem na taim yumi laik toktok long sosel
sevis bilong ELCPNG, yumi luksave tu long dispela nem, Bread
NIUGINI LUTERAN
for the World (Brot Fuer Die Welt).
Dispela em wok helpim bilong ol sios
long Germany na kain kain manmeri
long olgeta hap graun. Long dispela
taim Bread for the World i bung pinis
wantaim Evangelical Development
Service (EED) long wok insait long
Asia Pasifik.
Niugini Luteran i mekim wanpela
intaviu wantaim Ms. Ulla Kroog, meri
i go pas long Pacific Regional Office
bilong Bread for the World/EED nau
i stap long Madang.
NIUGINI LUTERAN: Ms. Ulla Kroog,
inap yu stori liklik long yu yet pastaim?
ULLA KROOG: Mi bin kisim trening
olsem wanpela social anthropologist
na mi bin stap insait long wok
developmen bilong Papua Niugini
stat long 1996. Mi bin wok wantaim
German developmen sevis. Wok eria
bilong mi em kapasiti bilding (capacity
building) bilong ol lokol oganaisesen
na sivil sosaiti (civil society).
Dispela em ol komuniti grup, ol Non
Governmental Organisation (NGO)
na ol sios. Mi bin wok olsem freelance
consultant long arapela kantri tu. Stat
long 2009, mi go pas long rijinol ofis
19
bilong Bread for the World na EED
long Madang.
yu stori long ol prosek bilong Bread for the World i sut long wok
bilong sosel sevis?
NIUGINI LUTERAN: Inap you stori long
wanem kain wok Bread for the World
i mekim?
ULLA KROOG: Long dispela taim, mipela i wok wantaim Luteran Helt
Sevis na Luteran Developmen Sevis. Em tupela dipatmen mipela i
save wok wantaim long helpim ol bipo i kam inap nau.
ULLA KROOG: Bread for the World
em i hap bilong Senta for Diakonia
na developmen bilong ol protestan
sios insait long Germany. Bread for
the World em wanpela intanesenol
developmen program. Em i bikpela
wok i save sapotim 1,400 prosek
insait long Wol long 92 kantri wantaim
ol patna, em ol sios na NGO i save
sevim ol komuniti. Mipela i wok
wantaim ol bikpela ogenaisesen we
ol i ken bihainim mak (requirement)
bilong mipela na helpim ol manmeri
insait long ol komuniti. Mipela i gat
program tu long salim ol wokman i
kam helpim na kirapim wok (capacity
building), olsem long ofis bilong
mipela na narapela i stap long
Luteran Helt Sevis. Mr. Ekers em i
wanpela wokman mipela i bin wanbel
long helpim wok bilong oganaisesen.
Mipela i gat liklik sapot long sait bilong
skolasip. Mipela i gat bikpela sapot
(lobby) dipatmen we mipela i bilip
olsem, yumi no inap skelim ol kantri
olsem not o saut, planti bilong ol hevi
em i wanpela tasol i lukluk long rot
bilong yusim ol risos na ekonomi
bilong kantri i wok long kamap. Ol
developmen i kamap olsem wanem
long kantri bilong yumi, em mipela
i mekim planti tok klia (advocacy)
long wanem ol samting (topic) long
oganaisesen bilong mipela.
NIUGINI LUTERAN: Yu bin wok sampela taim pinis long dispela wok
i kam inap nau. Inap yu tokim mipela wanem senis na kaikai bilong
wok i kamap pinis?
ULLA KROOG: Yes, dispela em i bikpela askim bilong mipela yet
tu. Long wanem, ol i putim bikpela mani long ol prosek insait long
ol planti kantri. Na dispela mani em i helpim ol manmeri olsem
wanem na kaikai bilong wok bilong mipela i kamap olsem wanem.
Mipela i bin wok wantaim Luteran Developmen Sevis na sampela
wok skelim i soim klia olsem, long ol sampela komuniti wok i karim
gutpela kaikai na senis i kamap. Tok piksa olsem, sampela komuniti i
planim kaikai, salim na kisim mani na kamapim gutpela sindaun long
ol komuniti - dispela i soim olsem, wok bilong Luteran Developmen
Sevis i karim kaikai. Kaikai bilong wok ol i kamapim i soim kaikai
bilong wok mipela i mekim long soim olsem, mipela i stap patna
bilong ol. Long Luteran Helt Sevis, mipela i helpim long bringim ol
dokta na givim helpim long mani. Bikpela askim em, wok mipela
i mekim i helpim ol pipol olsem wanem? I lukim olsem, planti wok
mipela i mas ranim gut. Sampela wok olsem fainensol menesmen
na human resos plening. Sapos yu mekim dispela wok gut, bai yu
givim gutpela sevis long ol haus sik na klinik. Mipela i amamas long
lukim sampela gutpela samting i kamap insait long wok bilong ol
haus sik. Mipela i laik lukim moa asples dokta insait long ol haus
sik. Long nau, tupela tasol i stap. Tasol mipela i laik lukim olsem,
5pela o 6pela moa long pinis bilong dispela tripela yia. Mipela i
luksave olsem, kain gutpela samting olsem bai i kamap. Olsem na
long dispela taim long LHS, mi lukim sampela gutpela senis i kamap
long wok bilong lukautim mani na rot bilong kamapim gut ol ripot i go
NIUGINI LUTERAN: Nau yu luksave
pinis long Niugini Luteran, na mipela
i laik toktok long ol sosel sevis. Inap
Mipela
i laik
lukim
moa
asples dokta
insait long ol
haus sik.
ANTAP
Etep Haus Sik “outreach clinic” long Keveng ples 2015.
I gat nid long moa asples dokta i kam long rurel erea.
EPRIL 2015
20
S
ET
CN
TA
I OSN
PA
I PN A M E
bek long gavman. Dispela i kamapim rot bilong mipela i kisim moa
helpim. Yes, yumi laik lukim moa dokta insait long haus sik bilong
yumi. Dispela em mak mipela i sut long en. Sapos i gat moa dokta
bai helt sevis i kamap gutpela moa long mak mipela i sut long en.
Mipela i amamas olsem, wok mipela i mekim i wok long kamap gut
na bihainim gut rot bilong en. Wankain senis tu mipela i lukim long
arapela dipatmen mipela i save sapotim.
NIUGINI LUTERAN: Ofis bilong yupela i stap long Madang, tasol
yupela i no wok insait long Papua Niugini tasol. Wanem arapela
kantri yupela i gat prosek i stap long en?
ULLA KROOG: Mipela i gat 40-pela patna insait long Pasifik. Papua
Niugini em i bikpela na arapela olsem Solomon Ailan na Vanuatu.
Fiji em narapela bikpela grup we Pacific Conference of Churches
(PCC), Pacific Theological College (PTC), Pacific Islands Association
of Non Governmental Organisations (PIANGO) na Wes Papua. Ol
wokman nau i stap em 4-pela prosek ofisa, 2-pela bilong PNG na
wanpela bilong Fiji. Tripela manmeri long edministresen na fainens,
wanpela edvaisa bilong fainensol menesmen husat i sapotim ol
patna bilong mipela long lukautim mani. Wanpela wokmeri i kam
long Australia long helpim mipela long sait bilong stiaim na lukautim
(monitoring). Mipela i gat 11-pela wokman olgeta insait long dispela
wok.
olsem. Mipela i lukluk long sapotim
ol oganaisesen o ol patna long rot
we i ken helpim ol long lukautim
gut ol samting em inap long helpim
komuniti. Ol patna i mas klia long
wanem samting ol i laikim, na taim
ol i givim singaut long mipela, ol i
mas mekim dispela i kamap klia long
mipela. Mipela i toktok wantaim na
luksave long wanem helpim mipela i
mas givim o nogat. ▣
Jerry Daniels
Edita
NIUGINI LUTERAN: Yu gat sampela tok long mekim long ol pipol
bilong PNG?
ULLA KROOG: Papua Niugini em wanpela kantri i gat planti mani
(rich) tru. Em i gat planti risos, gutpela bus na diwai na wok agrikalsa
na ol mineral i save pulim tingting bilong planti man long ausait.
Long lukluk olgeta, em i gat gutpela na strongpela komuniti. em i
wanpela helti kantri na i gat strongpela komuniti. Sampela kantri i
no wankain olsem yumi. Strongpela komuniti em i samting spesel
na sanap olsem strong bilong ol pipol.
Em i bikpela samting long luksave planti salens nau i kam insait long
ol kain kain senis i kamap, tasol ol i mas sanap strong long dispela
kain komuniti i wok bung na lukautim samting olsem komuniti, na
wok long kamapim sindaun bilong ol long ol risos ol i gat. Ol pipol i
gat olgeta samting ol i nidim long kamapim gutpela sindaun.
Papua Niugini i gat bikpela mani samting na wok bilong gavman i
mas kamapim em ol skul, rot na helt sevis. Tasol ol pipol yet i mas
stretim na kamapim gut sindaun bilong ol long levol bilong ol yet.
Mi laik mekim tok bilong strongim ol pipol i luksave na lukim gutpela
bilong ol dispela samting ol i gat. Planti hap bilong Wol i nogat
dispela samting, arapela hap ol i gat woa, olsem Irak na Afrika. Ol
pipol yet i mas wok hat long mekim laip bilong ol i kamap gut. Na
ol i mas mekim gavman bilong ol i mekim wok stret long helpim laip
bilong ol i kamap gut. Narapela man i no inap givim developmen
long yu. Developmen i kamap long hat wok bilong yu yet.
NIUGINI LUTERAN: Insait long ELCPNG, i gat toktok long pasin
bilong lukluk long kisim helpim i kam long ausait (dependency) tasol
na tok bilong patnasip. Long lukluk bilong yu, wanem kain senis i
kamap nau long ol helpim Bread for the World i save givim?
ULLA KROOG: Bipo mipela i save helpim na wokim haus sik, skul,
bris na masin. Tasol nau mipela i no lukluk long mekim kain wok
NIUGINI LUTERAN
Mak bilong “Bread for the World”
evanselikal divelopmen sevis
long Jemeni
EX
TR
21
A
ELCPNG RISOS
SENTA KATALOK
E
LCPNG RISOS SENTA long Ampo i stap long kamapim ol wok
samting bilong ol Kristen (Christian Resources) long ol Luteran
memba na long arapela sios insait long PNG. Risos senta i salim
ol samting wantaim prais i go daun inap ol sios memba i ken baim.
Em i sut long salim ol buk samting ELCPNG yet i raitim na kamapim
wantaim ol materiel ol ovasis Luteran sios i kamapim.
Dispela resos senta em i wanpela hap bilong “Gutnius Ministri aninit
long Evanselism Dipatmen”. Risos senta i wok bihainim lo na mak
bilong “ELCPNG Buk Komiti.” Ol memba bilong buk komiti i kam
long ol dipatmen, institusen na ol distrik. Tingting bilong kamapim
buksop bisnis em i no mak na misin bilong risos senta.
ELCPNG risos senta i sut long helpim ol pipol long strongim ministri
bilong ol olsem wokmeri, yut wok, Sande skul, edukesen, seminari,
na wok bilong pasto ministri. Ol arapela Kristen sios insait long PNG
olgeta i welkam long baim ol risos bilong mipela.
Lukluk long arapela pes, mipela i kamapim lista bilong ol risos mipela i
gat. Planti buk, ol CD, DVD na ol kat yupela i ken baim long bisnis aua.
Sapos yu laik save moa, toktok wantaim Gahanema Siniwin na Jean
Gaok long 472 3636 na 472 3711 o salim feks long 472 1056.▣
EPRIL 2015
22
RE C
ST
O IUORNC E
EE
N T R E C ATA L O G U E
S
N ACM
GENERAL BOOKS
SALES PRICE
1000
1001
1002
1003
1003
1004
1006
1007
1008
1009
1011
1012
1014
1015
1017
1018
3.00
AIDS - Baibel I Tok Wanem
1.00
Alcohol and You
2.00
Amamas Wantaim Lotu Buk
15.00
Amamas Wantaim Lotu Buk (10%) 13.50
As Bilong Baptais
5.00
Bai the Sorcerer - C.Keyser
1.00
Baibel Stadi - ELCPNG Pastor's
1.00
Baibel Stadi - NWC
1.00
Baibel Tok Wanem long Dring
1.00
Bikpela Katekism
12.00
Cloud of Witnesses
10.00
David Anam
O/S 5.00
Histori na Wok Bilong Ol Meri O/S 10.00
1.00
Johann Flierl - Namba Wan Misinari 3.00
1019
1020
1022
1023
1024
1025
1026
1027
1028
1029
1030
1031
1032
1034
1035
Johann Flierl - My Life & God's
Kalenda Bilong Kristen
30.00
5.00
4.00
Klaut Bilong Ol Witness
10.00
12.00
15.00
Laip bilong ol Namba Wan Lain
0.50
Liklik Katekism (Pidgin)
6.00
Small Cathecism (English)
8.00
Gutpela Sindaun
6.00
Pasin Bilong Kristen Mama
O/S 7.00
3.00
Litugi Bilong Sampela Lotu
5.00
3.00
Lutheran Classics
2.00
NIUGINI LUTERAN
GENERAL BOOKS
1037
1038
1040
1041
1042
1043
1044
1045
1046
1047
1049
1050
1051
1052
1053
1054
1055
1056
1060
1061
1063
1066
1067
1068
SALES PRICE
Mariwana Kamapim Bagarap
Niugini Raun Raun
Pikinini Gaden Bilong Yumi
Point No.10 Birth of an Indegenous
Praise the Lord with Trumpets
Read Through the NT in a Year
Rot Blg Kamapim Haus Tru Bilong
Sampela Sam Wantaim Gutnius
Sios Histori Hap 3
Sios Histori Hap 4
Stap Isi na Toktok
Statement of Faith
Tok Bilip Bilong Yumi
Stori bilong mi Basanu Habu
Studies in Renewal
Wokabaut Wantaim Ol Yangpela
God I tok long ol Pikinini bilong Em
Gender Based Violence English
Gender Based Violence (Pidgin)
1069
1070 Sambai long Wanpela
1071 Responsible Parenthood
1072
1073 Sios Histori Hap 1
1074 Sios Histori Hap 2
1075 Book of Worship
1.00
3.00
0.50
10.00
7.00
7.00
0.50
5.00
1.00
0.50
10.00
10.00
0.20
20.00
10.00
2.00
1.00
1.00
2.00
70.00
1.00
3.00
3.00
2.00
2.00
2.00
2.00
2.00
10.00
10.00
15.00
23
GENERAL BOOKS
1076
1077
1078
1079
1080
1081
1082
1083
1083
1084
1085
Tiolist Nupela Testament
Tok Bilip Augsburg
Lutheran Gae Buk
Histori Bilong Luterans
Lista C
DVD- Synod 2014 NWC
Mekim Sios i gat laip
Pasin bilong Spesim Pikinini
Jisas I givimTok Bokis long PNG
BIBLES
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
15.00
10.00
20.00
15.00
10.00
5.00
12.00
10.00
85.00
4.00
2.00
SALES PRICE
English Bible Small (All Colours)
Pidgin Baibel - Green Cover(Small)
Pidgin Baibel (Green OT/NT)
Pidgin Buk Baibel (Black Zipper)
English GN Yellow (Rev Edt.)
English GN Blue (Cath Edt.)
Baibel Bilong Yumi
Pidgin Black/Small Zipper
Pidgin NT/Pocket size/Brown
English GN Bible - Zipper (small)
Pidgin Red Hard Cover
SUNDAY SKUL BUK
3001
3002
3003
3004
3005
3006
3007
SALES PRICE
17.00
35.00
50.00
80.00
40.00
38.00
15.00
57.00
17.00
50.00
40.00
SALES PRICE
6.00
6.00
6.00
6.00
6.00
6.00
6.00
3008
3009
3010
3011
3012
3013
3014
3015
3016
3017
3018
3019
3021
3022
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 1
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 2
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 3
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 4
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 5
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 6
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 7
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 8
Sunday Skul Buk WLS - Tisa 9
S/Skul Tisa Wok (Sotkos 1)
S/Skul Tisa Wok (ELC-PNG Buk 3)
Sande Skul De Aweaness Progrem
6.00
6.00
10.00
10.00
10.00
10.00
10.00
10.00
10.00
10.00
10.00
5.00
5.00
3.00
CONGREGATION MATERIALS
4001
4002
4003
4004
4005
4006
4007
Church Flag
Cross
ELC-PNG Logo (big) (60x80cm)
Luther Rose (big) 60x80cm)
ELCPNG Logo (small)
Luther Rose (small)
CARDS
5001
5002
5003
5004
5005
O/S
Baptais Kad
Konfemesen Kad
Marit Kad
Komunion Kad
Postal Cards
200.00
5.00
37.00
36.00
40.00
15.00
20.00
SALES PRICE
1.00
1.00
2.00
1.00
2.00
EDUCATION DPTM: NON FORMAL EDUCATION
6001 Hure Mi Ken Rit - 1
6002 Hure Mi Ken Rit - 2
6003 Hure Mi Ken Rit - 3
2.20
2.20
2.20
EPRIL 2015
A
S
N ACM
RE
EC
ST
O IUORNC E
EE
N T R E C ATA L O G U E
EX
TR
24
EDUCAT
EDUCATION
DEPARTMENT:
NON
NON FORMAL
FO
EDUCATION
6
004
6004
6005
6006
6007
6008
6009
6010
6011
6012
6013
6014
6015
6016
Hure Mi Ken Rit - 4
Hure Mi Ken Rit - 5
Hure Mi Ken Rit - 6
Kainkain
i k i Material
i l Mekim Wok Kinda
Kinda Tisa Material Kos
Progrem Bilong Kinda - Yia 1
Progrem Bilong Kinda - Yia 2
Adult: Hure Mi Ken Rit (S/Wbuk)
Adult: Hure Mi Ken Rait (S/Wbuk)
Adult: Literacy Workers Manual
Divelopment bilong Pikinini
RAINBOW PROGRAM
7001
7002
7003
7004
7005
7006
7007
7008
7009
7010
7011
7012
7013
7014
7015
7016
7017
7018
7019
7020
7021
7023
7024
7025
2.20
2.20
2.20
8.50
10.50
2.20
3.00
12.50
15.50
5.00
5.00
12.00
5.00
SALES PRICE
20.00
20.00
Piksa Chat
Rainbow Teacher's Guide A
Rainbow Student Textbook A
Rainbow Tisa Gaid A
Rainbow Teacher's Guide B
Rainbow Student Textbook B
Rainbow Tisa Gaid B
Rainbow Teacher's Guide C
Rainbow Student Text Book C
Rainbow Tisa Gaid C
Rainbow Teacher's Guide D
Rainbow Student Text Book D
Rainbow Tisa Gaid D
Rainbow Teacher's Guide E
Rainbow Student Text Book E
Band A Lesson Plan 1/2
NIUGINI LUTERAN
20.00
20.00
20.00
30.00
5.00
30.00
5.00
30.00
5.00
30.00
5.00
30.00
5.00
30.00
5.00
30.00
5.00
30.00
5.00
30.00
5.00
20.00
RAINBOW PROGRAM
7026
7027
7028
7029
7030
7031
7032
SALES PRICE
Band A Lesson Plan 3/4
Band A Lesson Plan 5/6
Band A Lesson Plan 7/8
Band B Lesson Plan 1/2
Band B Lesson Plan 3/4
Band B Lesson Plan 5/6
Band B Lesson Plan 7/8
WOKMERI TRENING SKUL
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
20.00
SALES PRICE
8001 Bodi Bilong Yumi
7.00
8002
8003
8004
8005
8006
8007
8008
8009
4.50
3.50
8.00
6.50
7.50
9.50
5.00
4.00
8010
8011
8012
8013
8014
8015
8016
8017
8018
8019
8020
8021
8022
8023
8024
8025
8026
8027
God em I As bilong Famili - Lida
God em I As bilong Famili - Stadi
Haisen/First Aid
Kuk Buk
Lainim Wok Namba
4.00
5.00
7.00
Man I givim bel ino save Pret - Lida 6.50
Man I givim bel ino save Pret - Stadi 5.50
Marasin Bilong Ples
5.00
Mi bilip Long God Triwan - Lida
8.00
Mi bilip Long God Triwan - Stadi
6.50
Samap na Hankraf/Samap Masin
5.50
Sios em I Bodi bilong Krais - Lida
6.50
Sios em I Bodi bilong Krais - Stadi
5.50
5.50
Wok bilong Mama
6.00
Wok Gaden
6.00
Wok Lista
4.00
5.00
Decade to Overcome Violence
8.00
5.00
YOUTH PROGRAM
SALES PRICE
9001 Yut 5 Sta Progrem - Teks Buk 1
5.00
9002 Yut 5 Sta Progrem - Teks Gaidbuk 1 10.00
9003 Yut Music Manul
5.00
PA S I F I K 2 5
PCC
WIDODO MAS INAPIM PROMIS
BILONG EN LONG WES PAPUA
NEW
ZEALAND
AMAMASIM
200 YIA
BILONG
GUTNIUS
Long krismas 1814,
Rev. Samuel Marsden
bilong British Sios Misin
Sosait i bihainim singaut
bilong ol Maori pipol na
sua long Rangihoua
insait long sip, “Active”.
Rev. Dr.Tevita Havea (holim pul) wantaim ol pesman bilong ol sios insait
long Pasific Conference of Churches i stap long bung.
O
L SIOS INSAIT LONG PASIFIK rijen i singaut long presiden bilong
Indonesia, Joko Widodo, long bihainim promis em i bin mekim long
taim bilong ileksen olsem, em bai lukluk long hevi ol lain long West Papua i
kisim long han bilong ami.
(PACNEWS) Modereta bilong Pacific Conference of Churches, Rev. Dr. Tevita
Havea i tok, em i taim nau long stopim kain pasin bilong bagarapim na kilim
ol pipol long dispela hap nau we Indonesia i bin go stap long en.
“Tru, Presiden Widodo i bin mekim dispela tok long Desemba las yia, tasol
ol Indonesian ami i mekim yet pasin bilong givim pen na kilim ol lain bilong
Wes Papua. Dispela pasin i mas stop nau,” Havea i tok.
“Insait long Pasifik, mipela i no laikim dispela kain pasin bilong givim pen na
hevi long ol Wes Papua. Ol lida em ol man bilong mekim lo, olsem na ol i mas
mekim wok tru long stopim ol polis na ami long kisim pawa long han bilong
ol yet na mekim samting long laik.
“Mipela i singaut long Presiden Widodo long toktok long dispela pasin nogut
ol polis na ami bilong Indonesia i wok long mekim,” em i tok. Havea i singaut
tu long ol i mas rausim tambu ol i bin putim long ol niusman bilong ausait
(foreign journalists) i laik go insait long Wes Papua.
“Sapos Indonesia i nogat samting long haitim, em bai i no inap pret long ol
niusman bilong ausait (international journalists),” Havea i tok. Insait long
ileksen kempen bilong em long las yia, Presiden Widodo i bin visitim Wes
Papua tupela taim na mekim gutpela toktok long opim rot long ol niusman
bilong ausait (foreign journalists) long i go long dispela provins.
Long dispela taim, i no gat rot long kisim visa long go na ripot long wanem
samting i kamap long West Papua. Wanem lain i traim long ripot bai ol polis
i rausim ol. Bihain Widodo i kamapim plen long bung wantaim ol lida bilong
Wes Papua na toktok wantaim ol long nesenol level. ▣
Em i bin statim namba
wan Kristen misinari
sevis. Kongrigesen
long dispela taim i
kamap long bung bilong
sampela handret pipol
bilong Ngapuhi na
memba bilong misin.
Misinari Marsden i stat
autim Gutnius long
Luk. Wanpela hetman
bilong Maori nem bilong
en Ruatara i bin tanim
Tok bilong God. Em i
kisim sampela yia long
ol Maori pipol i bilipim
Gutnius bilong Krais
Jisas. Namel long
1830, ol i tanim bel na
kisim Gutnius.
Bihain ol i tanim Baibel
long tokples Maori,
na ol i kisim Gutnius
na tokim lain bilong ol
yet. Long 1842, namba
bilong Maori Kristen i
gro na kamap olsem
3,000 insait long noten
rijen. ▣
The New
Zealand Herold
EPRIL 2015
26
NIUS
DEMO
REKODING
SEVIS
Stat long mun Ogas 2013,
Luteran Komunikesen
Senta i kirapim nupela
sevis long rekodim ol
demo CD.
WOKMERI
OL WOKMERI
TRENING SKUL
TISA I KISIM
INSEVIS KOS
Yupela i mas wokim
apoinmen wantaim
LCC pastaim na kam
luksave long olgeta
wok bilong profesenol
audio
rekoding.
Bihain long dispela,
yumi bai wokim fainol
mixdaun bilong tripela
song. Yupela bai kisim
wanpela demo CD long
pinis bilong wok. ▣
Edukesen dipatmen i kamapim
developmen bilong ol pipol long
spirit, ekonomi, tingting (mental),
bodi (physical) na kalsa. Sios i laik
strongim edukesen sistem i fit long
ol pipol i bihainim laik bilong sios na
gavman. Mipela i kamapim stendad
bilong edukesen insait long sios ejensi
skul. Wanem samting edukesen i
kamapim em olgeta pipol i mas kisim.
Dipatmen i laik ol lain i gat hevi long
bodi (disability) tu i mas kisim helpim.
Mr. Hillary Siamoli wantaim Mrs.
Pomat (Balob Tisa Koles) toktok
long sait bilong skulim expressive
arts.
Long Epril 20 i go 25, dispela yia, ol
tisa bilong ol distrik wokmeri trening
skul i bin bung long wanpela insevis
long Ampo na lukluk long nupela
karikulum bilong ol. Ol tisa i kam
Baitabag long Madang Distrik, Gatop
long Ukata Distrik, Sattelberg long
Kate Distrik, Stang long Yabim Distrik
na Tarabo long Goroka Distrik.
Insait long dispela karikulum olgeta
kain kos i go aninit long tripela bikpela
grup em ol kos long Tioloji, ol kos long
Skills Trening na ol kos long General
Studies.
Ol lain i bin raitim ol kos i kamap na
wok wantaim ol tisa bilong ol skuls
long rot bilong skulim ol dispela kos.
Niugini Luteran bai putim kamap moa
stori bilong dispela wok long neks isu. ▣
Ol yangpela i rekodim
song insait long studio.
NIUGINI LUTERAN
BIKPELA MAK
LUTERAN
EDUKESEN I
SUT LONG EN
Luteran edukesen dipatmen i sut long
helpim ol pipol i kisim save long pasin
Kristen na kamapim gutpela sindaun.
Na bilip wantaim pasin bilong Luteran
sios i mas stap insait long wok bilong
edukesen. Edukesen dipatmen i
bihainim ol tok sios na gavman i pasim
long mekim wok bilong edukesen.
Sapos yupela i memba
bilong wanpela gospel
grup, na i laik rekodim
wanpela demo olsem
(single CDn), kam lukim
mipela long Luteran
Komunikesen Senta.
Mipela i redi long helpim
yupela. Liklik kontribusen
fi em olsem 20 Kina o
20L Diesel sapos i nogat
pawa long foapela aua.
Bipo long yupela i lukim
mipela, tingim tripela
gospel song yupela i
laik pilai. Studio bilong
mipela i stap long
Martin Luther Seminary
graun insait long Lae.
EDUKESEN
Jerry Daniels
Luteran edukesen i wok wantaim
gavman long kamapim 3-yia
elementeri skul, 6-yia praimeri skul,
2-yia loa sekenderi na 2-yia sekenderi
skul. Tes i save kamap long gred 8,
gred 10 na gred 12. Husat i wokim
gut long gred 8 na 10 i go long gred
9 na 11. Husat i wokim gut long gred
12 i go long teseri na teknikel trening.
Husat i no inapim gred 8 i go long
vokesinol na arapela skul (FODE)
long apim save bilong ol na pinisim
sekenderi edukesen.
Wanpela wok painim-aut long 2009
i soim wanem as planti pikinini i no
kisim save gut, na karikulum bilong
ol skul i no helpim ol. Long 2011 ol i
kamapim wanpela plen (2011-2015)
long strongim wok komunikesen
namel long ol DLES na nesenol ofis
long strongim wok bilong Kristen laip
stadi, non-fomal edukesen, fomal
edukesen, patnasip, menesmen,
fainens na edministresen.
Tude laip i senis na ol pipol i no stap
olsem wanpela komuniti. Dispela i
soim olsem, bihain bai bikpela hevi
NIUS
na bagarap i kamap. Olsem na
edukesen dipatmen i lukim F.O.D.E
olsem wanpela rot bilong strongim
komuniti na non fomal edukesen i
mas kamap long helpim ol studen.
Dispela bai helpim ol famili, sios na
komuniti olgeta.
mak edukesen i sut long en long
developim ol pipol long bodi, sosel/
ekonomi na spirit. Ol papa-mama,
gavman na sios i mas kamapim rot
bilong ol pikinini i kisim save aninit
long F.O.D.E. ▣
Planti pikinini i lusim skul long
gred 8, 10 na 12 aninit long fomal
sekta. Olsem na sios i luksave long
Luteran Edukesen
Dipatmen
Elisha Waga
27
SALIM NIUS
NA STORI I
KAM LONG
NIUGINI
LUTERAN
Askim i go long olgeta
wokman na ol memba
bilong ol kongrigesen
insait long ELCPNG.
Niugini Luteran i laik
putim stori bilong laip
bilong sios i kam long
olgeta hap bilong
ELCPNG.
Ol wokmanmeri bilong Kate distrik long taim bilong opim nupela ofis.
SEKET
KALASA SEKET EDMINISTRESEN
ELCPNG Kalasa seket i gat nupela
edministresen ofis bilong mekim wok
bilong sios. Misinari Rev. Carl Wacke
i bin kisim Gutnius namba wan taim i
go insait long Kalasa eria.
Em i bin kirapim sios long hap na nau
Kalasa i kamapim kaikai bilong wok,
taim seket i kirapim edministresen
ofis bilong en. Aninit long dispela ofis,
sios bai mekim wok bilong ranim wok
bilong paris na kongrigesen. Ol sios
wokman bilong Kate distrik wantaim
Kalasa seket na arapela i bin bung na
opim nupela ofis.▣
Sapos i gat sampela
samting i kamap insait
long kongrigesen, paris,
seket o distrik bilong yu,
yu ken raitim stori bilong
en na salim wantaim
poto (sapos i gat) i kam
long Niugini Luteran o
salim i kam long Email:
[email protected]
Wokman
bilong
Niugini Luteran i no
inap kam long olgeta
hap olsem na yupela i
ken helpim mipela.▣
Paulus Tali
WOKMAN
HUSAT I KAM I GO
EDMINISTRESEN
OL DISTRIK
Peter Tasin em i stap sampela taim
pinis nau olsem Human Resource
Manager. Em i wok wantaim Mr.
John Iga.
Pasto Sailas Bemeng bilong Ona
Seket em i nupela presiden bilong
ELC-Kainantu Distrik. Em i kisim ples
bilong Pasto Fuaka Frisu. ▣
OL DIPATMEN
ELC-PNG Facebook
Page. Download an
electronic copy of the
Niugini Luteran at:
www.facebook.com/
elcpng
Pasto Jack Gagara em i nupela
wokman long Sosel Konsen Ofis.
EPRIL 2015
28
NIUS
TOKSAVE
LONG
ELCPNG
FAITH OFA
2014
DISTRIK
MUNGAYA I SELEBRETIM 100 YIA
BILONG GUTNIUS
Niugini Luteran i soim
lista bilong ol distrik na
husat lain i bin givim
ofa long ELCPNG day
2014. Dispela mani bai
go long ol prosek insait
long Gutnius Dipatmen.
Ripot bilong wanem
wok mani i mekim bai
kamap long narapela isu
bihain. Ofa mani i kam
insait long 2014 em:
ELCPNG
Event:
Special
ELC Ukata K
ELC Yabim K
ELC Mumeng K
ELC Boana K
ELC Papua K
ELC Simbu K
ELC Madang K
ELC Kainantu K
ELC NGI K
ELC Goroka K
ELC Siassi K
622.25
3,248.45
377.25
125.50
7,614.25
50.10
400.00
76.00
764.55
148.60
170.00
MLS event: K 16,760.00
Individual/
Business: K11,631.70
Unknown
Individuals:K 9,947.90
Individual Givings:
ELC Ukata K 164.70
ELC Kote K 1 5 . 0 0
Unknown K 3,021.07
Total:
K55,137.32
Ol mama bilong Mungaya i bringim ofa bilong ol.
W
AKABAUT BILONG SIOS long
1913 i kam inap nau, ol
misinari wantaim ol evanselis na ol
tumbuna bilong ol Komba i bin mekim
bikpela wok long autim Gutnius na
sanapim sios bilong God. Komba i
stap insait long Ukata distrik.
Bihain long ol misinari na evaselis i
kam long Komba, wanpela man nem
bilong en Bungena Malang bilong
ples Mungaya i wokabaut i go long
Simbang na lukim misinari John Flierl
na toktok wantem em. Rev Flierl i
karim em long sip Bavaria na soim
wokmisin eria bilong em long Tami na
Siassi. Bihainim dispela wokabaut, ol
misinari na evanselis i bihainim rot na
kamap long Komba. Long dispela rot,
em i bringim Gutnius i kam long hap
bilong Komba.
Dispela wokabaut i soim piksa bilong
Kristen sios i wokabaut wantaim God
insait long wok Gutnius long strong
bilong Holi Spirit.
Namel long ol toktok, wanpela
bikpela tok i kamap olsem: Tude yumi
amamasim 100 yia bilong Gutnius,
NIUGINI LUTERAN
olsem na stat long nau yumi Komba
i mas sanap strong na karim Gitnius
i go.
Bikpela lain Kristen memba insait
long Kabwum na Finschhafen i bin
stap insait long dispela amamas de.
Gutnius i kam long Komba long 9
Ogas, 1919 long ples Indagen.
Pasto Bayuzo, distrik presiden
bilong Ukata i bin autim Tok bilong
God long Aisaia 40:1-5. Wanpela
tok em i kirapim ol Komba long
luksave long redim rot. Pasto Nore
na Pasto Giegere, i bin katim ribon.
Na siaman bilong kongrigesen,
Sangi Susuwing i toktok na pinisim
olgeta wok bilong bung. ▣
Jeconi Sangi
NIUS
PTC
AMAMASIM 50 YIA BILONG PASIFIK
TIOLOJIKOL KOLES
Fifti yia selebresen bilong koles i go wantaim lotu bilong holi komunion.
L
ONG 6 MAS, 2015, wanpela
amamas i kamap long Suva,
kapitol siti bilong Saut Pasifik. Pasifik
Tiolojikol Koles, em i wok bung
wantaim Pasifik Konfrens bilong
ol sios (PCC), i selebretim 50 yia
aniveseri bilong en.
15 aua, stat wantaim lotu, soim ol
kala bilong kalsa na wok bilong spirit
bilong man na kamapim so. Dispela
i pulim ai bilong ol midia long stap
insait long bung na kisim ol nius. Long
dispela bung, 4pela ges i kisim nem,
‘honorary doctorate.’
Pasifik Tiolojikol Koles i kamapim
na go pas long teseri trening institiut
bilong Pasifik pipol wantaim ol wok
olsem ekumenikol - wok bung bilong
ol sios, wok ples bilong lainim ol
kalsa bilong wanpela na arapela
(intercultural learning), wok painim na
tising (research & teaching). Dispela
institiusen tasol i save givim Basela,
Masta na Phd digri.
Ol 12 milien pipol bilong solwara
(oceania) i stap olsem Kristen.
Long taim bilong senis na hevi, ol sios
i kisim bikpela salens long sanap stret
long posisen bilong ol olsem: Stap
Kristen na sios bilong tumora insait
long tokpait bilong bilip, skelim gut
wok bilong jastis, bel isi na daunim
pasin bilong bel kirap na pait, pasin
bilong bagarapim na stilim ol risos, na
lukluk long gutpela bilong ol yangpela
na ol lain i no inap helpim ol yet.
ELCPNG em i wanpela papa bilong
PTC, na wanpela wokman bilong
em i stap fekalti memba bilong skul.
Sampela saveman bilong ELCPNG
ol i kisim pos-greduet digri bilong ol
long dispela skul. Bihainim wok na
ristraksa bilong sios, ELCPNG i no bin
stap insait long dispela amamas de.
Moa long wan handred memba
bilong Pasifik ekumenikol famili na ol
edukesen institusen bilong ol wantaim
ol ges bilong Fiji pablik sekta wantaim
arapela memba bilong edukesen,
politik na arapela lain insait long
osenia i amamas wantaim.
29
DIKA NAPKAI
1984 - 2015
Namba 23 de bilong
Januari 2015, Dika
Napkai i pasim ai bilong
em long dispela graun
na opim ai bilong em i go
long heven. Sik kensa i
bin holim em moa long
wanpela yia na em i dai.
Late Dika em wanpela
bilong ol 7-pela pikinini
long famili i bin stap long
Good Sheperd Luteran
Sios Koki, we em i bin
mekim wok yut long 2002
i kam inap long dai bilong
em. Em i bin skul long
Business Studies insait
long Port Moresby.
Late Dika em namba wan
meri i kisim wok olsem
yut presiden insait long
ELCPNG Papua distrik
long 2010. Pasin bilong
em long givim bel tru long
wok bilong yut i kamapim
luksave namel long ol
yangpela bilong taun
na bus. Em i wanpela
‘role model’ bilong ol
yangpela. Maski em i
karim bikpela hevi, em
i sanap strong long bilip
bilong en na mekim wok
bilong ol yut. ▣
Pacific Theological College i stap tu
long tingting, wok painim aut, trening
na institusen, wok wantaim Pasifik
Konfrens bilong ol Sios (PCC), wok
painim aut institut bilong en long
helpim ol pipol. ▣
Dr. Traugott Farnbacher
for NGL
Late Dika Napkai.
Dispela selebresen i kisim moa long
EPRIL 2015
30
BRET BILONG HEVEN
BRET BILONG HEVEN
BILIP BILONG
YU I REDIM YU
LONG HELPIM
NARAPELA JEMS 2:15-17
T
INGIM, TAIM KAP I PULAP LONG WARA - na sapos
yu no pasim tep, wara bai pulap na kapsait. Taim
ren i pundaun long planti aua, wara i save tait na ran i go
nabaut na senisim ples!
Pasto Max Gendi - saplain bilong
Immanuel Luteran skul, Busu
sekenderi skul na Malahang teknikel
hai skul.
olgeta frut. Tasol, wanpela frut i stap
namel long gaden em yu no ken
kaikai!” Jen. 2:16 - 17.
Abraham i tokim ol 3-pela man
olsem: “Yupela i no ken abrusim
haus bilong mi na i go nating. Mi bai
kisim sampela kaikai bilong strongim
yupela, na bihain yupela i ken go.”
Jen. 18: 4,5.
Jisas i tokim ol disaipel: “Bilong
wanem ol manmeri i mas i go? Yupela
yet i givim kaikai long ol.” Mat. 14:16.
GOD TRIWAN GIVIM YUMI
BILIP NA PASIN
Taim Tok bilong God i pulap tru long bel bilong man, em
bai kapsait na mekim wok - Aisaia 55:10-11.
Kastam na pasin bilong yumi Papua
Niugini tu i stap. Taim yu singautim
ol manmeri na givim ol wok, yu mas
givim kaikai long ol tu. Bai ol i kaikai
na kisim strong na bai ol i go bek long
ples bilong ol.
God i putim Adam long gaden Iden bilong mekim wok na
lukautim gaden. God i tokim em olsem, “Yu ken kaikai
Dispela stori i poroman wantaim
pasin na Tok bilong God na Krais
NIUGINI LUTERAN
31
Jisas. God i givim wok long Adam
long stretim graun, planim na klinim
gaden na lukautim, bai wel animol i
no ken bagarapim. God i givim wok
long Adam na givim kaikai long em.
Moa long 4,000 manmeri i harim tok
bilong Jisas long moning i go apinun.
Osem na ol disaipel i wari na i laik
salim ol i go bek long taun, bai ol i
ken painim samting bilong kaikai.
Long wanem, ples ol i stap na harim
tok long en em ples nating na nogat
ples bilong kisim kaikai samting. Mat.
7:24-27
Tasol Jisas i tokim ol disaipel, “Yupela
yet i givim ol kaikai.” Long wanem,
ol i kam long Jisas na em i givim ol
Tok bilong God i go inap long apinun.
Olsem na Jisas wantaim ol disaipel
bilong en i gat wok bilong givim ol
kaikai na strongim ol long go bek.
Dispela i soim olsem, God i bin wokim
man long das bilong graun na em i
gat sot na nid bilong en - Jen. 2:7.
Bihain God i kisim graun na wokim
man. God i no mekim man i harim tok
bilong em tasol na mekim wok. Long
pasin bilong tingim sot na nid bilong
bodi, God i luksave long wok man
inap mekim na sot em i gat long en.
Jisas tu i bihainim dispela pasin na
rot, taim em i givim toktok o wok long
ol man. Em i givim ol kaikai tu. Luk
9:10-17, Mak 8:1-10.
ELC-PNG olsem oganaisesen - em i gat dipatmen bilong Gutnius
long inapim Matyu 28: 18-20. Na em i gat dipatmen bilong sosel
sevis long inapim sot na nid bilong bodi. Olsem edukesen long
givim save long helpim bodi, helt sevis bilong stretim bodi i gat sik
na hevi na LDS long kamapim agrikalsa wok bilong helpim bodi.
Sios i gat ol program bilong divelopim gutpela sindaun namel long ol
pipol. Olsem wok bilong tokaut long ol hevi bilong drag na alkohol,
hevi bilong vailens, HIV na AIDS, na arapela. Sios i laik stretim na
senisim laip bilong man olgeta long bodi, spirit, soul na sosel laip
bilong en.
God i wokim man long graun na givim em spirit na winim win bilong
givim laip. Yes, bodi i gat nid bilong em yet, na spirit tu i gat nid
bilong em. Tupela i no wankain, tasol tupela i bung wantaim long
givim laip - Jen.2:7. Long Jon 6:63a Jisas i tok, “Wanem samting i
givim laip em Spirit bilong God.” Na Jisas i tok long helpim sot bilong
bodi bilong arapela na God yet bai peim bek - Mat.6:1-4, Mat.10:42.
GOD I REDIM YUMI LONG HELPIM ARAPELA
Yumi Kristen i save bihainim dispela pasin. Tok i stap long Jems
2:15-17, i lainim yumi olsem, sapos yumi tokim wanpela turangu
man, meri, o pikinini: “God i blesim yu! Yu stap gut na kaikai gut.”
Tasol yumi i no givim em klos na kaikai, tok nating tasol bai helpim
em olsem wanem? Olsem Jems i tok: Bilip yumi i gat long Jisas
na em i stap insait long yumi mas mekim wok na soim long ausait.
Long wanem, bilip yumi i gat long Jisas em oltaim redim yumi long
helpim arapela man, meri na pikinini bilong God. Tok bilong God
yumi ridim na save, putim ia, harim na holim, taim em i pulap long
bel em bai kapsait na kam aut na mekim wok. Tok bilong God na
bilip yumi i gat i no inap slip nating i stap. Olsem na planti taim Jisas
i tok, “Man i gat ia i mas Harim, Bihainim na Mekim!
Tok bilong prea Jisas i lainim ol disaipel. Karkar Sinot het tok, “Givim
mipela kaikai inap long dispela de”, i sut long olgeta nid bilong bodi.
Haus, klos, mani, kaikai, wara, edukesen na olgeta gutpela sindaun.
Jisas yet i tok, “Wanem samting yu mekim long ol arapela, em yu
mekim long mi,” na “maski yu givim wanpela kap kol wara long ol
lain bilong mi, olgeta bai mi peim bek.”
SIOS BILONG GOD I SOIM
LONG PASIN TU
PINISIM TOK
Sios bilong God tu bihainim dispela
pasin God Papa na Jisas yet i soim.
Pasin i
toktok
bikpela
moa
long tok bilong
man em yet.
God Papa na Pikinini bilong em Krais Jisas, i save wokabaut
wantaim pasin, i no toktok tasol. Dispela pasin i slip gut insait long
kalsa na Kristen bilip bilong yumi ol lain bilong Papua Niugini. Yes,
bilip i save kamapim kaikai bilong en na tanim bek gen na strongim
dispela bilip. Olsem na bilip Holi Spirit i kamapim insait long Tok
bilong God em i redim yumi long redi na sambai long helpim arapela
pikinini bilong God. Kaikai bilong dispela bilip em God yet bai soim
yu. Kristen bilipmanmeri yu i stap redi na sambai. Long dispela rot,
arapela lain bai luksave olsem, yumi stap pikinini tru bilong God, na
yumi olgeta bai litimapim nem bilong God Triwan. Tru. ▣
Pr. Max Gendi
EPRIL 2015
32
YUT
Caroline Richter (LWF) na Jerry Daniels, Luteran Komunikesen.
YUT
INTAVIU
WANTAIM
CAROLIN
RICHTER
S
EKETERI BILONG YUT DESK bilong Luteran Wol
Federesen (LWF) wantaim 900,000 ol memba
Evanselikal Luteran Sios insait long Papua Niugini em i
wanpela bilong bikpela LWF memba sios insait long Asia.
Fifti pesen bilong populesen insait long kantri i stap aninit
long 20 yia bilong ol. Long namba wan visit bilong en
long sios, 1-7 Julai 2014, LWF yut seketeri, Ms Caroline
Richter, i bin bung wantaim ELCPNG nesenol yut darekta
Mr Reuben Mete wantaim ol 9pela distrik yut kodineta long
wanpela semina long wok bilong ol yut na lidasip bilong ol.
NIUGINI LUTERAN
Caroline Richter wantaim tim i bung
wantaim ol ELCPNG yut kodineta.
Ms Caroline Richter i bin tokaut long
nupela Luteran Wol Federesen (LWF)
niuspepa (pablikesen), “Hia Mi Stap
- Yut lidasip na wok yut insait long ol
LWF memba sios,“ (Here I am - Youth
leadership and Youth Participation in
the LWF Member churches”,) wantaim
LWF Global Netwok. Yut dipatmen
bilong ELCPNG i bin singautim
Ms Richter long mekim wanpela
wokabaut insait long Mumeng distrik
na lukim yut wok, dispela i go wantaim
sios festival, na wokabaut i go long
Boana distrik long lukim laip i stap
long bus we ol yut kodineta i save
mekim.
LWF YUT DESK I SAVE
MEKIM WANEM WOK?
Caroline Richter: LWF yut desk em
i stap long Geneva, Switzerland,
insait long het kwata bilong LWF,
na i save wok wantaim ol yangpela.
Long lukluk bilong LWF, ol yangpela
em ol lain yia bilong ol 18 i go inap
30. Dispela i bihainim mak Yunaited
Nesen (UN) i bihainim. Mipela i wok
wantaim ol yangpela lida long kapasiti
bilding (capacity building) long skulim
33
WANEM AS BILONG WOKABAUT BILONG YU
LONG PNG?
Caroline Richter: Tupela yia i go pinis, LWF i bin kamapim wanpela
lidasip semina. Bikpela tingting bilong semina em, tok bilong yut
lidasip bilding. Mipela i wanbel long toktok wantaim ol yut darekta na
ol distrik yut kodineta long rot bilong bildim yut lidasip na (capasity
building - kamapim gutpela save, tingting, rot na pasin bilong wok)
bilong ol yut lida. Kam bilong mi em long statim dispela wok, na tu,
long kisim gutpela piksa long wanem kain lukluk bilong wok insait
long Papua Niugini.
NAU YU KAM PINIS NA YU LUKIM OLSEM
WANEM?
Caroline Richter: Mi stap 24 aua tasol, na mi amamas long lukim
ol pren na sampela pes mi save long ol. Mi bin kam hia sampela
yia i go pinis, tasol nau mi lukim PNG i kamap bikpela. Planti
yangpela manmeri na pikinini i pulap. Dispela i soim olsem, PNG
em i wanpela kantri i wok long gro. Mi lukim ELCPNG i gat planti
yangpela manmeri na pikinini em i soim olsem, dispela sios i wok
long gro. Mi lukim olsem, planti manmeri i tingting long wok. Mi
amamas tu long lukim PNG i gat kain kain pasin kalsa, na sampela
senis sios i wok long kamapim. Dispela em sampela samting mi
lukim, na mi amamas long lukim sampela samting moa long bihain.
ol long wok lidasip na gavanens.
Mipela i lukluk tu long ol arapela tok
ol yangpela i save bringim i kam long
bung. Mi save helpim long kamapim
ol dispela tok i go long bikpela bung.
Mipela i gat tripela bikpela het tok:
Ecological Justice (lukautim gut bus,
wara na solwara), Climate Justice na
Gender Justice (rait bilong ol meri)
na wok ples klia bilong yut wok. Mi
wok wantaim ol yut bilong 7-pela rijen
bilong Wol na sampela sios.
Tokaut
long bilip
bilong
yumi
em i
wanpela presen
PNG i ken givim
long arapela kantri tu
I GAT SAMPELA SAMTING YU TING MIPELA I
MAS MEKIM LONG PNG?
Caroline Richter: Mi ting yumi mas kamapim ples klia wanem mak
ol yut i mas sut long en. Taim yumi toktok long ol yut, yumi i mas
luksave olsem, yut em i wanpela ektiviti o wanpela grup o yumi
toktok long yia bilong ol. Long wanem, ol yangpela jeneresen i gat
kain kain nid bilong ol long dispela taim. Yumi mas luksave na wok
long inapim sot bilong ol bihainim wanem mak yumi i sut long en.
Namba tu samting mi lukim olsem: Komunikesen na infomesen
em i gutpela rot bilong yumi salim toktok i go i kam. Mipela i redi
long wokabaut wantaim ol yangpela bihainim dispela rot. Narapela
samting em olsem, moa yanpela meri i mas stap insait long yutwok.
Mi amamas long lukim sampela yangpela meri i mekim wok lida.
Long wanem, long LWF, mipela i toktok planti long ‘gender justice’
olsem namba wan samting (priority) bilong LWF yut. Mi laik lukim
planti yangpela meri i mas stap insait long yutwok. Dispela em
sampela samting mi laik putim long yupela i lukluk long en.
WANEM OL GUTPELA SAMTING YU LAINIM
LONG PNG NA BAI YU KARIM I GO?
Caroline Richter: Mi lukim olsem, planti yanpela manmeri i givim bel
long wok sios na ol i sanap strong. Ol i bihainim pasin kalsa bilong ol
insait long sios na tokaut long bilip bilong ol. Dispela pasin i no stap
bikpela long Europe we ol i bihainim (secularised society - sosaiti i
gat banis na mak bilong en) na sampela taim em i hat long toktok
long bilip. Pasin bilong tokaut long bilip bilong yumi em i wanpela
EPRIL 2015
34
S
TTI O N N A M E
RE
I PCO
Ol LWF deleget i visitim Christ in culture festival long Nagiob paris, ELCPNG Mumeng distrik.
presen PNG i ken givim long arapela kantri tu. Mi lukim musik na
art em i bikpela samting. Em i mekim ol manmeri i amamas na
mekim ol stori bilong bipo i stap strong yet. Rilesen bilong manmeri
na nature (olgeta samting raunim man) tu i stap strong long PNG.
Taim yumi toktok long (climate justice na ecological) isu, yumi mas
lukluk long sampela pasin bilong ol tumbuna long lukim gutpela
rilesen namel long olgeta samting God i wokim, em manmeri na
olgeta samting (nature).
STORI LIKLIK LONG YU YET
Caroline Richter: Mama i karim mi long Leipzig. Planti manmeri i
save long dispela ples na nem Leipzig Mission. Mi kamap bikpela
long Evanselikel Luteran Sios bilong Saxony, na mi skul long dikon
na wok long Moritzburg, em ples we Matthias i bin skul long en.
(Matthias Troeger em edvaisa bilong ELCPNG yut ofis). Mi bin wok
kodineta long ina kalsa edukesen intanesenol yut senis program
long sios bilong mi long tripela yia. Mi stap long dispela wok yet na
mi kam wantaim wanpela grup long visitim Lae siti seket long 2013.
Taim posisen bilong LWF yut seketeri i kamap, mi bin aplai na ol i
kisim mi. Mi wok tupela yia pinis na wokabaut wantaim ol yangpela
manmeri long strongim ol.
YU GAT WANEM TOK LONG OL YANGPIPOL
BILONG PNG?
Caroline Richter: Insait long sios, i mas i gat wokbung namel long
ol yangpela na bikpela manmeri (inter-generational approach).
Yumi mas givim ona na respek long ol bikpela manmeri, ol lapun
na luksave olsem, ol yangpela manmeri i gat wok long mekim.
NIUGINI LUTERAN
Wokbung namel long tupela lain
bai kamapim planti gutpela samting
(mutual enrichment). Mi laik
wokbung namel long ol yangpela na
bikmanmeri, plenim wok na mekim ol
yangpela i wok moa insait long olgeta
wok program long nesenol na olgeta
level bilong sios. Long dispela rot,
ol yangpela manmeri i no inap stap
olsem lida tasol bilong tumora. Ol tu
bai stap hap bilong sios bilong tude.
Long dispela mi laik strongim yupela
long dispela tingting i mas kamap tru,
na bai yupela i gat gutpela wok bung
namel long ol yangpela, ol bikpela
manmeri na ol lapun. ▣
LWF / Jerry Daniels
Edita
L W F N I U S3 5
LWF
“CONNECT,
CONTRIBUTE,
PARTICIPATE”
(LWI) Geneva – Ol
Luteran Wol Fedesen
memba sios long Wol
i gat rot long “join,
bungim, wok wantaim
(“connect, contribute
and participate”) insait
long 500 yia amamas
bilong Refomesen
insait long LWF web sait
bilong 2017 anivesari.
LWF bung long Lima, Peru - Warime Guti bilong ELCPNG (hankais).
LWF DELEGESEN: SINGAUT LONG
DAUNIM HEVI BILONG KLAIMET SENIS
LIMA, Peru/GENEVA (LWI): Luteran Wol Federesen delegesen i bung long
Lima, Peru, taim ol mausman bilong gavman long Wol i bung long Yunaited
Nesen Klaimet Senis Konfrens (COP20) 1–12 Disemba.
Insait long LWF delegesen, i gat 7pela yut i stap long COP20 bung. Ol i kam
long Canada, India, France, Norway, Sweden, USA na Papua Niugini. Ol
deleget i bung wantaim ol NGO na bilip oganaisesen. Bung i singaut long ol
i mas mekim samting long stretim hevi bilong klaimet senis. (Klaimet senis
i min - hevi bilong san, ren, win, ais na sno, solwara i tait na karamapim ol
ailan, graun guria na hevi bilong hot na kol..).
Long 1 Disemba, delegesen i tambuim kaikai (“Fast-for-the-Climate”) na
sindaun wantaim plet nogat kaikai long ai bilong konfrens. LWF yut seketeri
Caroline Richter i tok, “Mipela i tambuim kaikai long makim ol lain husat i no
inap toktok long dispela hevi, na long ol lain husat i kisim bagarap long hevi
bilong klaimet senis.”
Kempen bilong tambuim kaikai i kisim bikpela sapot i kam long Wol long tok
bilong ol yangpela, envaramen na ol bilip grup, olgeta i laik dispela samting i
mas kamap hariap. Olgeta gavman bilong Wol i mas mekim olsem.
Long Disemba 1, ol i launsim 365 de bilong tambuim kaikai inap long COP21
bung long Paris, 2015. “Mipela i tokaut olsem, mipela bai tambuim kaikai inap
Paris, COP 21 bung i kamap,” Caroline Richter i tok.
“Ol 365 lain bai tambuim kaikai. Wan wan manmeri bai tambuim kaikai long
wanpela de. Dispela em wokabaut stat long Latin America long Peru i go long
Not America, Asia, Africa na kamap long Paris, na bungim COP 21 bung.
LWF i singautim ol lain bilong mekim polisi long kamapim rot bilong stretim
dispela hevi olgeta long tok bilong klaimet senis.
LWF stetmen long kaunsil bung, Busan 2014, i askim ol politikol lida long
“helpim ol lain i gat hevi i redi long taim nogut. Na helpim ol long samting ol
i lusim long hevi bilong klaimet senis. ▣
Nupela web sait bilong
LWF em: www.2017.
lutheranworld.org
i making stat bilong
2015-2017 taimlain
LWF i kamapim bilong
amamasim 500 yia
bilong Refomesen.
“Dispela rot bai kirapim
ol Luteran sios husat i
tingting long kamapim
plen na program bilong
ol yet - olsem tul long
join wantaim LWF
memba sios insait
long Wol bihainim plen
bilong ol yet,” LWF
Jeneral Seketeri Rev.
Martin Junge i tok.
Wantaim dispela rot o
pletfom, LWF i givim
gutpela rot bilong ol
Luteran sios insait long
Wol long “join, bungim
samting, wok wantaim”
(“connect, contribute
and participate”) long
2017 selebresen, Junge
i tok.
Ol Luteran Sios i
ken salim 2017 plen
wantaim risos materiel,
prosek na kalenda
i go long Rev. Anne
Burghardt, LWF seketeri
long ekumenikol wok.▣
Sanang Zazoring
i tanim
EPRIL 2015
36
SE
A
MCPTOI O N N A M E
Ol hetman: Hawane Kayabu, Obosec Rocnukac, Rev. Elymas Bakung, Sesengo Narangeng, Ungueng
na Rev. Kelly Rabisang.
AMPO
REV. ELYMAS BAKUNGNUPELA EVANSELISM
DAREKTA
E
LCPNG SATTELBERG SEKET i bin holim wanpela spesel
lotu long seket stesin – Sande 24 April, 2014. Dispela
lotu i bin kamap long soim olsem, Sattelberg seket na Kate
distrik i luksave na salim Rev. Elymas Bakung long mekim
wok long nesenol sios opis. Nesenol sios kaunsil i makim
Rev. Bakung pinis olsem nupela evanselism darekta, na
em i kisim pinis komisin bilong wok.
Wanpela lotu i bin kamap long Ampo na sios i bin givim
em komisin bilong dispela wok. Seket na distrik tu i mas
save long wokman bilong ol, olsem na dispela luksave
lotu i bin kamap long asples. Long strongim dispela bung
- ol Kristen i bin lotu wantaim na kisim holi komunion long
soim mak bilong wanbel.
NIUGINI LUTERAN
Ol komuniti wantaim kongrigesen
klostu long Sattelberg eria i bin bung
long dispela lotu bilong soim mak
bilong luksave bilong seket. Seket
wantaim distrik nau i wanbel na salim
em i go long han bilong nesenol sios
opis long mekim wok olsem darekta
bilong Gutnius dipatmen insait long
ELCPNG.
Man i kisim singaut i min, wanpela
wokman i harim singaut bilong sios
na bihainim maus. Dispela em i pasin
bilong namba wan lain wokman
37
bilong sios long ol wokman i mas
kisim singaut na go – Matyu 28:1920. Long dispela as, Rev. Elymas
Bakung i mas go bek long as seket i
ken luksave long em long mekim wok
long narapela level bilong sios.
PLEN BILONG GUTNIUS
MINISTRI
Askim bilong wanem plen bilong
Rev. Bakung long wok Gutnius, em
i tok olsem: “Gutnius ministri bilong
sios long olgeta distrik i mas kamap
strong stat long Kate distrik na i go
long arapela distrik. Rev. Bakung i
tok, i gat plen pinis long kirapim wok
bilong Gutnius long olgeta 8pela seket
bilong Kate distrik. Dispela bai helpim
mipela long stretim na strongim wok
Gutnius insait long senis bilong tude.
Pastaim wok i mas stat namel long ol
yangpela manmeri husat bai mekim
wok Gutnius insait long ELCPNG,”
em i tok.
“Mipela i laik karim sios i go long nupela
wokabaut insait long wok Gutnius na
bringim bek tingting na laip bilong ol
yangpela. Long wanem, senis bilong
tude long sosel, ekonomik na politik i
pulim ol planti yangpela manmeri i go
insait long hevi. Wok painim aut bai
soim rot bilong stretim wok sios na
mekim dispela wokabaut bilong wok
Gutnius. Insait long dispela wok, ol
bai painim as tru bilong hevi na sios
bai bihainim dispela rot long stretim
hevi bilong ol yangpela olsem sios
bilong tomora,” Rev. Bakung i tok.
Em i tok, sios na gavman i mas wok
bung wantaim na daunim ol hevi i wok
long kamap insait long laip bilong ol
Kristen. Long wanem, sosel laip
bilong ol yangpela manmeri i wok
long senis na kain kain hevi i wok
long kamap – olsem na dispela wok
painim aut bai helpim long kamapim
rot bilong daunim pasin nogut na
mekim ol i sanap strong wantaim Tok
bilong God.
Bikpela hevi kantri i bungim em pasin
bilong sanguma, posin na kilim ol
manmeri nating. I mas i gat stretpela
rot bilong stretim dispela hevi. Em bai
helpim long painim aut long wanem
as ol manmeri i save mekim pasin
bilong posin na sanguma na bagarapim arapela lain.
Long stap strong insait long ministri, ol pasto na evanselis i mas
sanap strong long wok bilong autim Gutnius. Ol i no ken stap insait
long Tok bilong God long Sande tasol. Ol i mas tisim ol manmeri
long Tok bilong God na kamapim Baibel stadi long strongim bilip
bilong olgeta manmeri insait long Luteran sios.
Ol wokman i mas go na bungim ol memba bilong sios na no ken
wetim ol long kam long Sande tasol. Pasin bilong senisim rot bilong
wok i mas kamap planti taim long bringim wok Gutnius i go long
narapela level long pait wantaim pasin tudak.
Sios i mas go long ol pipol na mekim ol i pilim Gutnius tasol inap
kisim bek ol. Givim ol Tok bilong God i laikim olgeta manmeri. Pasin
bilong go na bungim ol manmeri bai kisim ol long pasin nogut bilong
ol. Dispela i bringim salens i kam long Luteran sios long sanap na
pait wantaim pasin tudak bilong Satan.
SAVE NA WOK BILONG REV. BAKUNG
Elymas Bakung – em i marit na i gat 3-pela pikinini. Mama i bin
karim em long 19 Septemba, 1966. Em i bin skul long Sattelberg
Komuniti skul, 1974-1979. Em i bin skul long Dregerhafen Hai
Skul stat long 1980-1983. Bihain em i go skul long Martin Luther
Seminary, 1984-1989.
Em i bin mekim wok pasto insait long Kiunga, Tabubil, Iowara refiuji
kem, Balimo na Daru, 1990-2001. Insait long Nesenol Kapitol Distrik,
em i bin wok pasto long Emmanuel Luteran Sios long Gerehu,
1994-2001.
Em i bin wok olsem saplen na ekting studen kaunsela long Papua
Niugini University bilong Technology insait long Lae. Stat long 20082013, em i bin stap prinsipal studen kaunsela – University bilong
Technology insait long Lae. Na insait long 2014, Nesenel Sios
Kaunsel i bin makim em i kamap olsem Evanselism Dareka insait
long ELCPNG.
Em i gat arapela save em i bin kisim long namel taim olsem: Long
1998-2001, Rev. Bakung em i bin skul long University bilong Papua
Niugini, na em i bin greduet wantaim Bachelor of Arts Degree na
Major long Philosophy na histri.
Long 2010-2012, em i skul long Papua New Guinea University
bilong Technology na greduet wantaim Master of Communication
stadi wantaim dipatmen bilong Language na komunikesen stadi.
Sios i luksave long planti bikpela wok em i bin mekim insait long wok
pasto bilong en. Long dispela as sios i givim em narapela bikpela
wok olsem darekta bilong evanselism dipatmen insait long Gutnius
ministri sevis. ▣
Sanang Zazoring
Edita
EPRIL 2015
38
E
SL
EC P
TN
I OGN N A M E
RIPOT
ELC-PNG
AMAMASIM 128 YIA
BILONG GUTNIUS
O
L LUTERAN INSAIT LONG PNG i amamasim kam bilong
Gutnius wanpela taim moa long makim de misinari,
John Flierl, i putim lek long Simbang, Finschhafen, 128
yia i go pinis. Sios bilong mi, De bilong mi na Taim bilong
mi, em het tok bilong amamas de. Em i min, ol Luteran i
gat wok bilong strongim sios long bilip bilong ol yet. Long
dispela amamas, ol Kristen i givim ofa long strongim wok
bilong evanselism.
Insait long Lae, amamas i go wantaim prea brekfas,
tenksgiving, lotu na kisim Tok bilong God. Bung i kamap
long St. Andrews Luteran Sios na Martin Luther Seminary.
Planti Kristen i bung long lotu, wokim dens na drama i
makim piksa bilong Gutnius i kam long Papua Niugini.
“Tenkyu long God i salim Jisas na kamapim misin bilong
kisim bek yumi,” wanpela stetmen bilong St. Andrews
NIUGINI LUTERAN
Luteran Sios i tok. Dispela amamas
de em long kamapim mani bilong
strongim ministri bilong Gutnius na
mekim olgeta Kristen i save olsem,
Gutnius ministri em wok tru bilong ol.
Bipo long Gutnius i kam hia, Luteran
sios i stat pinis long Australia. Misinari
John Flierl i bin kirap long Australia
na karim Gutnius i kam long Papua
Niugini.
Ges spika Rev. Mathias Prenzler,
bilong Luteran Sios Australia i bin
autim Tok bilong God. “Em i gutpela
long statim amamas wantaim ‘Prayer
Breakfast’ na tenksgiving. God i harim
39
HAN KAIS
Rev. Prenzler wantaim ol het bilong
sios long 128 yia amamas de.
DAUNBILO
Ol yangpela Luteran i wokim drama
bilong Gutnius i kam long PNG.
prea bilong yumi long helpim bilong
Holi Spirit long wokabaut insait long
laip bilong pen,” em i tok. Gutpela
smel na pasin bilong God i wasim
dai na sin smel bilong yumi na mekim
yumi i stap stretpela insait long Krais.
Yumi givim ofa i gat laip long God long
rot bilong bilip long Krais olsem lotu
i gat gutpela smel i go long God – 1
Korin 2:15-16.
Rev. Prenzler i autim Tok bilong God
bihainim stori bilong Gutnius: “Dispela
em i stori bilong yupela. Long wanem,
God i kamapim, stap insait long en
na wok wantaim ol man. Em i soim
piksa bilong wanpela evanselis bilong
Finschhafen husat i bin wok insait
long Goroka. Dispela evanselis i bin
pilim bikpela pen long wok Gutnius.
Em i lusim ples bilong en wantaim
famili, bungim ol nupela manmeri
wantaim kastam bilong ol, na laip
bilong en i stap long mak bilong dai
tu. Tasol God i bin stap wantaim em
na helpim em, olsem em i mekim long
Esta na Modekai – Esta 4:12-14.
“Tasol hia em i stori bilong Jisas, God i salim long helpim yumi. Em
i rot bilong God i kisim yumi bek. Olsem na yumi mas wok wantaim
na givim Gutnius i go i kam. Yumi i stap olsem sista sios,” em i
tok. God i wok yet long kamapim sios bilong yupela na raitim stori
bilong yupela. Dispela em i Sios bilong yupela, De bilong yupela,
na Taim bilong yupela. Givim glori na biknem i go long God!
Het Bisop, Rev. Giegere Wenge i tok, dispela em i de bilong yumi.
God i mekim laip bilong yumi i go moa long gutpela as insait long
Sios bilong yumi, De bilong yumi, na Taim bilong yumi. Em i tenkyu
long ol patna sios stat long histri bilong dispela sios long bringim
Kingdom bilong God i kam long yumi.
“Yumi amamas long ges bilong yumi i kam long Australia. Luteran
Sios Australia i mekim gutpela pasin na salim Rev. Prenzler i kam
na autim Gutnius long yumi. Mipela i tenkyu tu long ol i mekim
Gutnius i stap laip insait long Papua Niugini,” em i tok.
“Dispela em i sios bilong God, we God i givim yumi taim long autim
Gutnius. Dispela sios i stap 128 yia nau – em i kaikai bilong wok
ol misinari husat i mekim Kingdom bilong God i stap hia. Gutnius
i gat strong long givim laip long man,” em i tok.
Rev. Wenge i tok, taim yumi mekim stori bilong yumi yet, yumi no
ken lus tingting long stori bilong Jisas Krais. Em i dai long diwai
kros na ol i planim em. Tasol God i kirapim em bek na putim em
long hansut bilong em yet olsem King long lukautim olgeta samting
insait long heven na graun. Nau yumi kamap long mak bilong
Gutnius ministri insait long Sios bilong yumi, De bilong yumi na
Taim bilong yumi.
Bisop Wenge i tok, yumi mas bung wantaim, holim han na bungim
strong long wok bilong autim Gutnius. Spirit bilong God yet bai
givim yumi gutpela save na tingting long mekim wok gut. Bipo long
Krais i kam bek, yumi mas mekim planti manmeri i tanim bel na
bilip long kisim narapela Kingdom i wetim ol i stap.
EPRIL 2015
40
SL
EC P
TN
I OGN N A M E
E
“God i kamapim ol nupela samting,
olsem Aisaia i tok. Sampela lain i tok,
Luteran sios i wok long dai. Tasol em
i gutpela long olpela samting i dai na
nupela samting i mas kamap. Yumi
kam na lukim na pilim ol nupela senis.
Taim Gutnius i go, em i mas go moa
yet – na em i no ken rives bek. God i
tokim Esta long go. Sapos nogat, ol
Israel bai bagarap. Olsem na yumi
mas go na mekim wok bilong Sios
bilong yumi, De bilong yumi na Taim
bilong yumi.
“Sapos sios bilong God i gat hevi,
yumi mas bung, toktok na painim rot
bilong stretim. Wokmisin i no inap
karim kaikai inap bung bilong man
i holi i bung na kamapim rot bilong
sevim laip bilong ol manmeri. Stat
bilong liklik samting em i kamapim
bikpela samting insait long sios,” em
i tok.
Rev. Duleng Ziaring, siaman bilong
oganaising komiti i tok, Jisas i
singautim 2pela kain lain man long
wok Gutnius. Ol lain bilong samapim
umben na ol lain bilong kisim pis. Sios
em i olsem. Man i gat kain kain pasin
bilong wok, tasol yumi bai kamap long
wanpela mak. Em bung long Gutnius
bilong Krais Jisas. Yumi pinisim wok
bilong amamasim Gutnius tude, tasol
i gat bikpela wok long amamasim 500
yia bilong Luteran Sios long 2017.
Rev. Prenzler i autim Tok bilong God long 128 yia
amamas de bilong ELCPNG, Lae.
Em i tok, insait long 500 yia bilong Luteran sios long Wol, ELCPNG
bai salim wanpela delegesen long Wittenberg long planim diwai i
soim mak bilong Luteran sios i stap long dispela graun. Em i soim
tu olsem, yumi i stap hap bodi bilong bung bilong ol man i holi insait
long Gospel bilong Bikpela Jisas Krais.
Asisten Bishop Rev. Zau Rapa i tenkyu long ol 6-pela nambis distrik
husat i bin kisim Gutnius i go antap long hailans na mekim ol haiden
i kisim gutpela laip. Em i tok, yumi no ken putim yumi yet insait long
liklik bokis. Yumi mas autim Gutnius olsem ol namba wan lain. Yumi
no ken stap insait long banis olsem muruk na lukluk long wanem
samting i kamap long ausait. Ol planti Kristen i olsem man i werim
blakpela san glas. Ol i mas rausim glas na larim lait i go insait. Em i
min, larim Gutnius i lait insait long man na i go long arapela manmeri.
Evanselism Darekta Rev. Elymas Bakung i tok, Luteran sios i mas
sanap strong long autim Gutnius. Long wanem, ol Kristen i kamap
haiden na lusim bilip bilong ol. Ol senis bilong tude i senisim tingting
bilong ol planti yangpela manmeri – tasol, God em i stap mak bilong
man i mas lukluk na tanim bel na kam bek.
NIUGINI LUTERAN
Nesenol sios seketeri, Mr. Albert
Tokave i tok amamas long wok i
kamap gut long mak. Pasin bilong
lukim sios olsem samting tru bilong
yumi yet (ownership) i mas stap long
ol bilipmanmeri bilong ELCPNG.
Em i tok, sios i stap nau long han
bilong yupela. Em i wok bilong ol
pasto, evanselis na ol hetman long
mekim sios i kamap long mak. Long
wanem, dispela em Sios bilong
yupela, De bilong yupela, na Taim
bilong yupela. “Yumi mas kirap na
mekim wok,” em i tok. ▣
Sanang Zazoring
EDUKESEN
41
lain. Mipela i luksave long planti
samting mipela i no save tingting long
en. Mipela i wanbel tru long Solomon
na Peter i kam stap wantaim mipela.”
Wanpela sumatin i stap long yia 6
em i tok “Mi laikim tru long harim ol i
toktok long laip bilong ol long Siassi
na harim ol i singim ol song.”
Wanpela bikpela wok bilong helpim
long ol tisa long Siassi, em long ranim
insevis taim kain visit olsem i kamap.
Ol i lukim rot bilong tising na lainim
taim ol i visitim mipela long St. Johns.
Insait long visit, ol bai kisim nupela
tingting na bel bilong ol bai kirap
lainim gutpela save bilong mekim
wok tisa.Bikpela mak em long lainim
gut tok Inglis. Em bai helpim ol yet na
studen bilong ol.
Ol tisa bilong St. Johns wantaim ol sampela tisa na
studen long Siassi.
PATNASIP BILONG
ST JOHNS LUTERAN
SKUL NA SIASSI
P
ATNASIP NAMEL LONG OL SKUL bilong ELC-Siassi distrik na
St. Johns Luteran Skul long Highgate, em i stap long strongim
tupela lain long spiritual gro bilong tisa na ol studen. Ol i laik strongim
pasin bilong givim gutpela bilong God, profesinal gro bilong ol tisa,
na lainim pasin bilong lidasip, save long kalsa bilong wanpela na
arapela namel long tupela komuniti.
Taim dispela patnasip i stat long 2011, St. Johns Luteran Skul i bin
salim tupela tim i kam visitim Siassi. Em i bin hostim tupela visit
bilong ol tisa bilong Siassi i go long Adelaide. Long Me 2013, 4-pela
tisa bilong Siassi i bin stap 8-pela de long komuniti bilong mipela.Ol
lain famili bilong mipela i bin lukautim ol na ol i lukluk raun long wok
bilong skul na sios. Dispela em i wanpela bikpela samting long ol
na long ol famili husat i bin lukautim ol long haus na kaikai. Ol tisa
na studen i amamas na stap wantaim ol long wanpela wik.
Ol 4-pela visita i kam wantaim tingting i op long lainim ol nupela
samting long strongim dispela wok bung namel long mipela. Dispela
pasin em i bikpela samting insait long wok patnasip bilong mipela.
Long wanem, em bai holim dispela patnasip i stap strong.
Komuniti bilong St. Johns tu i kisim
gutpela save na tingting long dispela
wok bung. Dispela wok i strongim ol
tisa na studen wantaim ol famili i kisim
moa save olsem, ol i pas wantaim
narapela komuniti bilong ol pikinini
bilong God. Dispela wok bung i kamap
olsem bris bilong tupela lain i lainim
na save long wanpela na arapela
namel long St. Johns na Siassi.
Tingting i stap pinis long ol tisa bilong
St. Johns i ken mekim narapela
visit long Siassi long 2015 na ranim
narapela insevis gen. Ol bai toktok i
go i kam long plenim wanem samting
ol i laik mekim insait long dispela
insevis. Em bai sut long helpim na
stretim sot na nid bilong tupela patna
wantaim.
Ol i lukluk long kisim stia bilong God
long dispela wok wantaim ol pipol
bilong Siassi. Mipela i bilip olsem,
dispela wok bai givim biknem long
God long olgeta gutpela blesing
dispela wok patnasip i bringim. ▣
Collin Hater
Siassi St. John’s Partnership
Ella em wanpela yangpela meri husat famili bilong en i bin lukautim
ol visita i tok olsem, “Mi wanbel tru long dispela sans long bungim
pipol bilong narapela kalsa. Ol i bringim planti lait i kam insait long
haus bilong mipela.”
Harris famili i tok: “Mipela i amamas tru long stap wantaim ol dispela
EPRIL 2015
42
W
ER
S EOCKTMI O
NI N A M E
ELCPNG
NESENOL
MERI
KONFRENS,
BOANA
NAMBA 14 NESENOL MERI KONFRENS I BIN
KAMAP LONG BOANA, 20-26 SEPTEMBA,
2014. “LAIP TRU BILONG JISAS I PULAP
INSAIT LONG LAIP BILONG MI,” EM HET TOK
BILONG BUNG - JON 10:10B. HET BILONG
ELCPNG, BISOP REV. GIEGERE WENGE I
BIN OPIM KONFRENS.
Namba wan bisnis bilong konfrens i stat wantaim histri
bilong wokmeri konfrens, na launsing bilong wokmeri
5-yia stretejik plen na program gaid buk i kamap. Praim
Minista Hon. Peter O’Neill, Morobe gavana Hon. Kelly
Naru, Nawaeb MP Hon. Gisuwat Siniwin, na Tewae-Siassi
MP, Hon. Mao Zeming ol i stap na witnesim.
Wok bilong Baibel stadi em Ms Naomi Binora, Mrs Dawa
Kale na Rev. Yasam Aiwara ol i bin givim. “Laip bilong
Jisas i pulap tru insait long laip bilong mi,” em het
tok bilong stadi - Jon 10:10b. Bung i amamas long kisim
ol ovasis visita olsem, Ms Janate Mekenzi, presiden
bilong wokmeri insait long Australia, Mrs Len Ackmex,
ol visita bilong Germany na Dr. Traugott Farnbacher –
man i lukautim ofis bilong PNG na Asia Pasifik desk long
missionswork dipatmen bilong Bavaria Luteran Sios.
Ol institusen olsem Martin Luther Seminary, Senior Flierl
NIUGINI LUTERAN
Seminari, Luteran Hailans Seminari,
Amron evanselis trening, 4-pela
wokmeri trening skul na wokmeri
trening long Banz i kam. Sampela
biknem meri olsem Mrs Jenet Sape,
Mrs Funke Samana na foma Morobe
premia, Lady Enny Moaitz i bin kam.
Bikpela wok em riviu bilong stia tok
long ai bilong sios wantaim nesenol
na Morobe gavman, wokmeri bung
i launsim 5-yia stretejik plen bilong
ELCPNG wokmeri (2015-2019).
Dispela polisi em i kamap long wok
bung bilong ol 17 disitrik kodineta.
Ol ripot na resolusen konfrens i
kamapim i kam long ol komiti olsem
fainans, edministresen na hevi komiti,
edukesen, Kristen laip, na wokmisin.
FAINENS KOMITI RIPOT
Polisi, program na 5 yia plen –
konfrens i wanbel long dispela polisi
wantaim plen long wok i mas i go long
ol wan wan distrik na ol i kisim na
save long en. Konfrens i tok, ol i mas
tanim i go long tok Pisin bai olgeta
meri bilong ELCPNG i save, yusim
na mekim wok. Ol i salim dispela tok
long Novemba nesenol sios kaunsil
long strongim.
43
Mrs. Cathy Mui, wokmeri kodineta
na Mrs. Agnes Gabi, siameri bilong
konfrens, Boana.
Konfrens i bin toktok long wanpela
program ofisa i helpim nesenol
wokmeri kodineta na ranim ol
program. Wok i go long nesenol
wokmeri komiti long painim rot bilong
mani na baim dispela ofisa. Tok bilong
painim wanpela edvaisa long lukautim
ol program – bung i tok, wan wan
distrik husat i stap olsem kodineting
komiti i ken mekim dispela wok.
Tok bilong Wol prea de na Pasifik
prea de – bung i tok, nesenol wokmeri
opis na kodineting komiti bai kamapim
wanpela de bilong ELCPNG prea de.
Na ofa bilong dispela de bai go long
akaun bilong nesenol wokmeri opis.
Na tok bilong K500.00 baset bilong
nesenol wokmeri ofis bai stap olsem
yet. Wanem distrik i laik givim moa,
em samting stap long ol yet. Pasin
bilong 10% (faith) ofa bai go bek long
ol distrik long putim na ranim program
bilong ol.
Ol Popof pipol bilong Bona i mekim
singsing bilong kumul.
K54,000.00 na em i stap yet long akaun. Bung i pasim tok long
nesenol wokmeri kodineta na ol distrik kodineting komiti long
kamapim win mani na kamapim wanpela prosek long sapotim wok
bilong ol meri.
Tok bilong gels skul long sapotim sambai akaun. Ol distrik i gat
gels skul bai salim mani i go long akaun stret. Na ol distrik i no gat
skul i salim ofa i go long akaun bilong gels skul long helpim wok
program. Na ripot bilong dispela mani i mas kamap long nesenol
meri konfrens.
EDMINISTRESEN KOMITI
Konfrens i lukim tok bilong lotu laip bilong ol meri i pundaun. Wanpela
as em, hevi bilong mani na kago i kamapim. Wok i go long ol distrik
long kamapim program na go long olgeta level bilong sios. Long
dispela rot, ol bai mekim ol meri i luksave na stretim gutpela sindaun,
na mani-kago i no ken bagarapim ol.
Taim wokmeri lida i lusim wok long nameltaim o taim bilong em i
pinis, wanbel pasin i mas stap long kisim na lusim wok. Stia tok i
mas go daun long olgeta level bilong wokmeri na ol i mas lukim na
bihainim.
Na tok bilong K2,000.00 i stap olsem.
Wanem distrik i hostim meri konfrens,
nesenol wokmeri ofis bai givim
K2,000.00 long helpim dispela distrik.
Tasol wan wan distrik bai givim long
mak ol yet i laik givim.
Husat i makim ol meri long sios kaunsil em konfrens i wanbel olsem,
kodineting komiti bai makim na em bai stap 4pela yia olsem wanpela
tem.
Prea de bilong 2009 i bin kamapim
Ol 8pela distrik i no gat kodineta bilong rit na rait program. Olsem
EDUKESEN KOMITI
EPRIL 2015
44
S EOCKTMI O
NI N A M E
W
ER
RIPENTENS DE
Gavman i tok orait long dispela de
olsem pablik holide. Konfrens i tok,
sios i no ken kisim dispela de olsem
holide nating. Sios i mas lotu na prea
long God i lusim sin bilong man, tok
sori na tenkyu long God.
WOKMISIN KOMITI
Singaut bilong arapela distrik i kisim
wokmeri. Ol distrik i gat sot na ol i
kisim ol meri na wok i stap. Bung i tok,
i mas i gat rot bilong tupela distrik i
mas wok bung na wanbel long kisim
wokmeri bilong narapela distrik. Na
ripot bilong dispela wanbel i mas i go
long ofis bilong nesenol wokmeri.
Tok bilong 4pela distrik i gat hevi
long transpot bilong mekim wok. Ol
4pela distrik em Ukata, Siassi, NGI na
Karkar. Bung i salim dispela tok i go
long nesenol wokmeri ofis long toktok
long en na painim rot na helpim.
Wokmeri bilong NGI i painim hat long
wok wantaim ol seket na paris. Long
wanem, solwara i katim na mekim
wok i hat. Konfrens i givim wok i go
long nesenol wokmeri kodineta long
wok bung wantaim ol na helpim ol
long hevi bilong ol.
ANTAP
Ol dispela lain meri i redim kaikai long meri konfrens.
na konfrens i wanbel long ol distrik i nogat kodineta long salim ol
meri i go kisim rit na rait kos long mekim dispela wok. Ol i mas wok
wantaim (adult literacy) program long helpim wantaim mani na ol
materiel long mekim dispela wok.
Namba bilong ol meri long gels skul i wok long go daun. Olsem na
bung i tok, aplikesen bilong gels skul i mas stap long ofis bilong
distrik kodineta, bai ol yangpela meri i ken kisim na aplai. Ol distrik
i mas helpim ol taim ol i stap long skul – na taim ol i greduet, distrik
bai putim ol long wok na sapotim ol.
Tok bilong wok poroman wantaim GKI
(West Papua). Nesenol het opis i bin
sainim wanpela MOU (memorandum
of understanding) wantaim GKI long
wok poroman i mas stap namel long
ol na ELCPNG. Dispela bai helpim ol
meri i go i kam long skruim save na
mekim arapela wok bilong sios.
Wokmeri i mas kamapim lidasip kos na ol trena bilong ol distrik i
kisim kos na helpim ol lida meri long wok sios. Long hevi bilong ol
studen na famili, bung i tok: Ol distrik, seket, paris na kongrigesen
i mas wokim program na visitim ol na helpim sot bilong ol.
Bung i tok, givim wok i go long nesenol
wokmeri darekta bilong GKI, West
Papua long dispela wok poroman i
stap. Em bai helpim yumi long i go
kam na wok wantaim ol. Bung i tok,
olgeta wokabaut bilong ol distrik long
West Papua i mas i gat kliapela tok
i stap namel long distrik na wokmeri
opis. Aninit long stretpela rot ol meri
bai i go kam, skruim save na mekim
arapela wok bilong ol. ▣
Konfrens i toktok long felosip bilong ol man. Wan wan distrik i mas
kamapim felosip bilong ol man. Dispela tok bai go long evanselism
ofis na nesenol pasto konfrens.
Sanang Zazoring
Edita
KRISTEN LAIP KOMITI
NIUGINI LUTERAN
RIPOT 45
OGELBENG
GREDUESEN 2014
O
GELBENG LUTHERAN HIGHLANDS SEMINARI i greduetim ken
narapela lain pasto bilong ELCPNG, 30 Novemba, 2014.
Tupela studen i kisim diploma bilong tioloji na ol 20 studen i kisim
setifiket bilong tioloji bihain long 5 yia stadi bilong ol.
Ol Kristen memba wantaim het bilong seminari, ol papa-mama na
nesenol sios lida i bin bung na witnesim dispela greduesen. Het
Bisop Rev. Giegere Wenge i givim diploma na setifiket i go long ol
nupela pasto.
Prinsipal bilong Ogelbeng Seminari
Rev. Umba Bomai i tok amamas
long het bisop i stap long dispela
greduesen de. Em i tenkyu long ol
tisa long hatwok ol i mekim bilong
kamapim ol nupela pasto bilong
dispela sios.
Rev. Umba i tokim ol nupela pasto
long go na mekim wok bilong autim
Tok bilong God. Em i tok, yupela i no
ken ranawe long dispela wok. Sanap
strong long bilip na soim lait bilong
Gutnius i go long ol pipol bilong God.
Rev. Umba i tenkyu tu long ol komuniti
insait long Ogelbeng. “Long gutpela
taim na taim nogut, yupela i save stap
baksait long mipela na sapotim wok
bilong seminari,” em i tok.
Wanpela lida bilong Ogelbeng, Mr.
Rex Koim i tok, long gutpela wok
edministresen bai wok bung i stap
na seminari bai karim gutpela kaikai
olsem nau yumi lukim ol nupela pasto
i greduet.
Foma Asistem bisop, Rev. Kiage
Motoro, i amamas long lukim het
bilong ELCPNG Rev. Giegere Wenge
i kamap long greduesen. Em i tok,
kam bilong het bisop bai strongim
ol pasto na ol bai sanap strong long
mekim wok sios.
ANTAP
Ol Sol-Nomane Luteran yut i winim mambu na pulim ol
deleget i go long greduesen ples.
Kaunsil memba bilong seminari, Rev. Kiage Motoro, Prinsipol Rev.
Umba Bomai wantaim arapela memba bilong komuniti na ol lida
bilong komuniti insait long Ogelbeng i stap long lukim ol nupela
pasto i greduet. Sampela bikpela tok ol sios lida i bin givim long
strongim ol nupela pasto.
Het Bisop Rev. Giegere Wenge i mekim bikpela tok bilong strongim
ol lain i greduet. “Taim yupela i go long wok Gutnius, yupela i no
ken tingting long mani na kago. Go olsem wokman bilong Bikpela
Jisas Krais na bringim ol sipsip i kam insait long banis.”
Bisop Wenge i tok, yupela go na autim Gutnius long ol pipol i sot
long Tok bilong God. Sanap strong long prea na kisim strong bilong
Bikpela na mekim wok pasto. Em i tok, save yupela i kisim em i
bilong autim biknem bilong Bikpela Jisas Krais na strongim bilip
bilong ol Kristen.
Em i tenkyu long ol tisa na bod bilong skul i mekim gutpela wok long
greduetim bikpela namba bilong ol pasto. Wantaim dispela save, ol
bai mekim wok insait long gaden bilong God. Yupela i mas mekim
wok pasto long pasin bilong daunim yupela yet.
Rev. Motoro i tok, sios i gat hevi bilong
em yet long sait bilong edukesen, helt
na na arapela sevis. Em i tok, sios i
mas sapotim ol pasto long bodi long
sanap strong na mekim wok bilong
Gutnius.
Wanpela komuniti lida i tok, pasin
bilong wanbel bai strongim sios na
mekim olgeta pipol i stap insait long
bodi bilong Krais Jisas. “Mi lukim
bung bilong yupela ol lida wantaim
olgeta pipol i soim mak bilong wok
bung bai stap na wok bilong seminari
bai go moa,” em i tok.
Ol yangpela man bilong Sol-Nomane
i singsing wantaim mambu flut na
amamasim dispela greduesen. ▣
Paulus Tali
EPRIL 2015
46
RIPOT
LUTERAN NA
KATOLIK SIOS SAINIM
STETMEN BILONG
MARIT
E
LCPNG NA KATOLIK SIOS i sainim pinis wanpela
stetmen i wanbel long ol manmeri i ken marit i go i
kam namel long tupela sios. Wanpela bung i bin kamap
long St. Mary’s Katolik Sios, Lae, Mas 2014, na sainim
dispela stetmen. Het bilong ELCPNG, Rev. Bisop Giegere
Wenge na Bisop Bill Fey bilong Katolik Sios, tupela i bin
sainim dispela stetmen.
Dispela stetmen (Agreed Statement), i luksave long marit
namel long Luteran na Katolik sios olsem stretpela marit
(A Valid Matrimony.) Nau ol manmeri i ken marit namel
long Luteran na Katolik sios. Wok bilong skelim tok bilong
Baibel, tioloji, doktrin na pasin bilong man long tok bilong
marit inap tupela sios i sainim dispela stetmen.
WANBEL BUNG NAMEL
LONG OL SIOS
Long Ogas 2003, bung long Martin
Luther Seminary, i toktok long marit
namel long Luteran na Katolik sios.
Pastaim Angliken/Roman Katolik
Komisen i statim tok bilong baptais
we Luteran sios i stap wantaim, na
tripela sios i wanbel long stetmen
bilong baptais. Katolik sios bilong
PNG na Solomon Ailan na ol memba
bilong tripela sios i bin sainim long 19
Meri Luteran na man Katolik tupela i givim testimoni bilong marit bilong tupela.
NIUGINI LUTERAN
47
Rev. Bisop Giegere Wenge (ELCPNG) na Bisop Bill Fey (Katolik Sios), i sainim stetmen bilong marit.
Julai, 2003. Long 20 Julai, 2003, wanpela kontrak i soim amamas
bilong Angliken Komunion na Katolik sios long yuniti tupela i sainim.
bilip tasol, em Katolik na Luteran Sios
i bin sainim long 1999.
Long 2 Septemba, 2009, stetmen bilong marit namel long Katolik
na Angliken sios tupela i bin sainim taim Katolik Bisop Konfrens na
Angliken Haus bilong Bisop i wanbel. Ol i bin salim dispela stetmen
i go long Pontifikol Kaunsil i save strongim Kristen yuniti i lukim.
LIDA BILONG TUPELA
SIOS I TOK WANEM?
Long 2006, Katolik na Luteran sios i bin toktok long marit namel long
tupela sios. Tupela i stretim stetmen long tok bilong marit wankain
long Katolik na Angliken sios. Tasol moa toktok i bin kamap namel
long Luteran na Katolik sios. Ol i bin tokaut long strongim long 2010
Katolik Bisop Konfrens. Katolik Bisop Konfrens i bin askim long
mekim sampela senis na Katolik Bisop Konfrens yet i bin strongim
long 2011.
Ol i tok long senis i mas kamap gen long dispela pepa. Sampela
bisop i tok, Rom i mas strongim dispela tok. Ol i salim tok i go
long Bisop Brian Farrell long Pontifikol Kaunsil. Em i tok long salim
doktrin bilong bilip i go long ol kongrigesen long dispela pepa bai ol i
strongim long level antap bipo long Katolik Bisop Konfrens i tok orait.
Ol i salim dispela pepa i go long ol kongrigesen long doktrin bilong
bilip (Congregation for Doctrine of Faith). Long Ad Limina visit-2012,
tok i kamap olsem, ol i no kisim dispela pepa. Ol i salim gen i go
long Congregation for Doctrine of Faith. Long Januari 2013, bekim
i kam wantaim senis long Luteran na Katolik Bisop Konfrens i bin
strongim.
“Mipela i sainim dispela agrimen na strongim gutpela bilong Kristen
marit. Em i toktok long man na meri i kamapim marit husat i joinim
laip bilong tupela long pasin bilong laikim long kamapim nupela
laip,” Luteran na Katolik sios i tok.
Tok bilong Luteran Sios i toktok na lukluk bek long tok bilong (Joint
Declaration on Justification) tok bilong man i kamap stretpela long
Het bilong ELCPNG, Bisop Rev.
Giegere Wenge i tok: “Mi amamas
long tok bilong marit i kamap. God i
givim yumi pasin bilong marit na em i
laik yumi lukautim gut. Man i sot long
helpim olsem na God i wokim tupela
wankain. Meri em i hap bodi bilong
man na man tu i olsem. God i wokim
man long kamapim nupela laip. Ol i
ken kamap planti olsem Iv na Adam.”
Bisop Wenge i tok, marit bilong ol
haiden, Budis, Hindu, Moslem na
arapela i stap. Tasol Kristen marit
i bihainim Tok bilong God. Maritim
tupela, tripela o moa meri (polygamy)
em i sin. “Sapos yu kaikai wanpela
samting na yu laik kaikai moa yet,
dispela em i sin (greed). God i wokim
yumi wantaim bodi, olsem na yumi
mas bihainim laik bilong God,” Bisop
Wenge i tok.
Long man i maritim man, na meri i
maritim meri (gay marriage), dispela
em i sin. Tok bilong rait bilong man
(human rights), Bishop Wenge i tok,
dispela pasin i no bihainim laik bilong
EPRIL 2015
48
RE
I PCO
S
TTI O N N A M E
God. Yumi stap aninit long gavman bilong God. God i wokim yumi,
olsem na yumi bihainim laik bilong God na bihainim stretpela pasin
na stap wanpela bodi insait long marit.
Namba wan lo God i givim yumi na ol ensel tu long bihainim. Ol
planti ensel i no bihainim maus bilong God na em i rausim ol. Long
wanem, ol i sakim Tok bilong God. Buk Song 8 i givim yumi promis
long gutpela bilong God.
Luteran na Katolik Sios memba i marit
i go i kam.
WANPELA HAP BILONG
STETMEN
TOK ENGLISH
Bisop Wenge i tok, taim marit i stap gut, sosaiti bai stap long oda.
God i givim yumi wok bilong lukautim marit gut. Pasin bilong laikim i
mas stap na ol pikinini bai bihainim na lukautim ol yet. Baibel i no gat
tok long man i maritim man, na meri i maritim meri (gay marriage).
Bisop Bill Fey bilong Kimbe i tok, insait long marit, tupela manmeri
i stap fri na mekim famili i stap strong. Wanpela man na wanpela
meri i kamapim gutpela laip na wanbel wantaim ol pikinini. Taim
tupela i stap wanpela bodi, tupela i helpim wanpela na arapela.
Long marit, tupela i stap wanpela bodi na abrusim traim na laik
nogut bilong pasin pamuk.
Bisop Fey i tok, meri i gat singaut bilong God long helpim man.
Olsem na tupela i stap insait long wanpela bodi. Olsem na ol pikinini
bai bihainim papamama na gutpela sindaun bai stap.
STETMEN BILONG MARIT
Wanem as na pasin bilong marit i stap, na yumi mas mekim wanem
long bihainim tok bilong marit? Ol tok tupela sios i wanbel aninit
long Baibel, tioloji, doktrin, pasin na sindaun i sut long marit na man
i bihainim long mekim marit i stap strong.
Rev. Kasek Kautil bilong ELCPNG na Bisop Christian Blouin bilong
Katolik Sios i ridim stetmen bilong marit. Dispela stetmen i soim
tupela sios i stap wanbel long pasin bilong marit.
TOK BILONG BAIBEL
Baibel i tok wanem long pasin bilong marit? Tupela sios i mas
bihainim na strongim marit i stap gut. Ol marit na ol singel manmeri
i mas lukautim laik bilong ol - 1 Tes. 4:1-8, Gal. 5:23, 1 Korin.
6:9, 12-20. Long marit, manmeri i stap nupela insait long Krais na
abrusim sin bilong pamuk na laik nogut i laik kirap.
Marit i kamapim pasin holi. Manmeri i no marit tu i mas stap holi.
Long marit, God i singautim yumi long bihainim na stap gut. God
i statim pasin bilong marit, (divine institution), na em i presen God
i givim yumi. God i tok, em i no gutpela long man wanpela i stap,
olsem na God i wokim meri - Stat 2:18. Olsem na man i lusim
papamama na pas wantaim meri - Stat 2:24, Matyu 19:6. Insait long
marit, wanpela bodi i soim piksa bilong God i laikim yumi insait long
Krais, na laikim bilong Krais long sios - Efesas 5:25. Pasin bilong
slip na wokabaut wantaim i soim holipela pasin. Long dispela laip,
ol marit i kamapim nupela laip. Taim tupela i lukautim dispela laip,
tupela i givim laip bilong tupela long God - Stat 1:27-29.
Olsem na tok bilong marit namel long Luteran na Katolik sios em i
no tok nating. Tupela sios i wanbel aninit long Tok bilong God long
pasin bilong marit na sainim stetmen. Long Tok bilong God tasol,
NIUGINI LUTERAN
We Declare Together: That permission
of the bishop of the Catholic partner
is to be sought if the marriage will
be done in the Lutheran church.
Similarly permission of the pastor of
the Lutheran partner is to be sought
if the marriage will be done in the
Catholic Church.
TOK PISIN
Mipela Tokaut Olsem: Bisop bilong
man o meri em i Katolik i mas tok
orait sapos tupela i laik marit insait
long Luteran Sios (dispensation from
canonical form). Pasto bilong man
o meri em i Luteran i mas tok orait
sapos tupela i laik marit insait long
Katolik sios.
Dispela stetmen i givim tok orait long
ol manmeri i laik marit, bai kisim
blesing bilong marit. Sapos tupela i
bihainim kontrak bilong marit aninit
long dispela stetmen, dispela marit
i stap holi long ai bilong God na
man.▣
Sanang Zazoring
Edita
DISTRIK
49
Dispela lotu buk em bilong yusim na
litimapim biknem bilong God. Rom
15:4 i tok, olgeta samting ol i raitim
em long lainim yumi. Yumi mas save
olsem, wanem buk ol i raitim em
bilong ol stret. Na 2 Timoti 3:16-17 i
tok: Tok bilong God em Spirit bilong
God yet i kirapim ol man na ol i raitim.
Em i gutpela bilong tisim, rausim tok
giaman na trenim man long bihainim
stretpela pasin. Wanem samting ol i
tanim insait long dispela lotu buk, em
i gutpela long ol i lotu long God bilong
ol long tokples bilong ol yet.
Pasto Awateng Matemson i givim ripot long wok bilong
kamapim lotu buk long tokples Buang.
LOTU LONG GOD LONG
TOKPLES BUANG
M
APOS PIPOL bilong sentral Buang, bai lotu long tokples bilong
ol yet nau. Dispela i bihainim nupela lotu buk i kamap long
tokples Buang. Kapiya Raro Yi Los – Yomraksen Yi, em i min, lotu
buk, song na lituji bilong sakramen i stap hap bilong lotu buk.
Buang lotu buk ol i prinim long Summer Institute of Linguistic, Aiyura,
E.H.P. Dispela buk i kamap long hatwok bilong Pasto Awateng
Matemson. Namba wan hap ol i prinim long 2001 wantaim 243
kopi. Seken edisen i bin kamap long Disemba 2014 wantaim 500
kopi. Ol Mapos pipol i bin amamasim dispela buk long 20 Disemba,
2014. Ol wokman bilong ELCPNG het opis, i bin witnesim dispela
de wantaim ol lida bilong gavman insait long Mapos 2 eria.
Bilong wanem tanim lotu buk long Mapos tokples? Long wanem,
ol Buang pipol i no save long tok Yabem. Olsem na ol i tanim song
na lituji long Yabem Wedabung i go long tokples Buang. Ol pipol
i ken lotu long God long tokples Mapos yet. Em i mekim ol i save
gut long as bilong lotu bilong ol.
Ol i tanim ol song i go long tumbuna nek bilong singsing kalap,
singsing sore wantaim amamas song bilong ol Buang pipol. Planti
song ol i bin tanim i kam long Yabem Wedabung. “Kapiya Raro Yi
Los – Yomraksen Yi,” em i helpim ol i lotu long God long spirit na
long pasin i tru. Na tu, em bai helpim ol long kisim Tok bilong God
na save gut long wanem as ol i lotu na ol i lotu long husat.
Wok bilong blesim lotu buk em Rev. Don Muhujupe i bin go pas.
“Yumi stap famili bilong God. Insait long Krais, God i mekim yumi i
stap stretpela manmeri na em i save lukautim yumi. Yumi stap insait
long sori na marimari bilong God. Yumi stap piksa bilong God, olsem
na yumi mas stap gut wantaim arapela,” em i tok.
“Samting ol i raitim insait long ol buk,
em long tisim yumi i luksave long God
olsem, em i bin wokim yumi. Yumi
ridim Baibel long helpim yumi i kamap
gutpela insait long spirit,” em i tok.
Long tokples, yumi klia long wanem
as yumi lotu na yumi i lotu long husat.
God i save na klia long tokples bilong
yupela, olsem na yupela i mas lotu
long God long tok ples bilong yupela
yet.
Rev. Luke Timothy i bin tok klia long
song em i wanem samting – song i
gat hap bilong amamas na lotu, na
narapela hap bilong en em sori na
krai. Em i tokim ol Buang pipol long
luksave long wanem kain song ol
i save singim. Taim yu harim song
bilong dispela taim – ol i singim bilong
meri tasol, na i no kamapim song
bilong olgeta samting raunim yumi.
Olsem wanem na ol pipol i no inap
singim song olsem Miriam na Moses?
Tupela i singim song na litimapim nem
bilong God. Song Hanna na King
Devit i singim i soim pasin bilong
sori, amamas na litimapim nem bilong
God. Samting i rong nau em i olsem
ol manmeri i no save long wanem
samting ol i mas singsing long en na
tu, ol bai singsing olsem wanem.
Nau yupela i ken singim song long
tokples bilong yupela yet na litimapim
nem bilong God. Wantaim dispela tok,
em i blesim lotu buk bilong ol Buang
pipol. ▣
Sanang Zazoring
Edita
Tok bilong God i kam long 1 Korin 10:11. Dispela tok em bilong
helpim yumi. Long dispela tok, pipol bilong olgeta hap i kam bung.
EPRIL 2015
50
SE
R
I PCOTTI O N N A M E
ANTAP
Ol pikinini tu i stap bodi bilong Krais. Hia em dens grup bilong Tolai wantaim kala na stail bilong ol.
POABA KONGRIGESEN
SELEBRETIM 128 YIA
BILONG GUTNIUS
P
OABA EM WANPELA BILONG OL KONGRIGESEN husat i bin
amamasim 128 yia bilong Gutnius insait long amamas de
bilong 2014. Ol mekim olsem long tokaut long kam bilong Gutnius
long Simbang, Finschhafen, 12 Julai, 1886.
Amamas bilong Gutnius i stap wantaim wan wik Baibel stadi. Het
tok bilong stadi em, ‘Lait i kamap pinis long graun’ - Jon 3:19b.
Ol wokman na pasto insait long paris yet i bin holim wok na go pas
long dispela bung. Paris evanselis, Wele Kipae wantaim helpim
bilong ol yut na paris pasto, Pasto Tailabu Sam Tau, Vika S. Tieraoc
na ol lida bilong kongrigesen i bin go pas long dispela amamas de.
Long Sarere na Sande, amamas de bilong Krais In Kalsa i bin
kamap. Long Sande nait ol drama piksa i pinisim olgeta wok. Ol 50
grup bilong ol yangpela i bin kamap wantaim 2pela aitem na soim
kala bilong ol. Wanpela duadua grup i bin kamapim ol drama na
piksa bilong Gutnius na strongim bilip bilong ol Kristen.
Klostu 500 Kristen manmeri na pikinini i bin bung na amamasim
de bilong ol. ▣
Fredah Wele
NIUGINI LUTERAN
ANTAP
Ples bilong mekim drama.
RIPOT
51
ANTAP
Ol nupela lain lida bilong ELCPNG Kainantu distrik. Man sanap
namel (holim kep) em presiden ilek, Pr. Sailas Bemeng.
KAINANTU DISTRIK MAKIM
OL NUPELA LIDA
K
ONFRENS BILONG ELCPNG
Kainantu distrik, i makim pinis
ol nupela lain lida long wok long
narapela 5 yia tem long opis.
Konfrens i bin kamap long Lamari
Paris, Tenta Seket, Obura long Ogas,
2014 i makim Pasto Sailas Bemeng
olsem nupela distrik presiden. Em i
kisim ples bilong Pasto Fuakac Frisu.
Moa long 600 deleget bilong ol
7-pela seket i bin bung long konfrens
na mekim disisen bilong ol taim ol i
makim ol nupela lida bilong Kainantu
Luteran Sios.
Konfrens i makim Philemon Joffey
olsem yut kodineta na Pasto Patori
Sokewe olsem Gutnius darekta, kisim
ples bilong Pasto Kefy Kofey. Mr. Nini
Laku, konfrens i makim em gen olsem
distrik seketeri.
Nominesen komiti siaman, Mr. Beriso
Suraka i tok, risaut bilong ileksen i
soim laik bilong ol Kristen memba. Em
i tok, ol Luteran insait long Kainantu
i mas mekim Gutnius ministri i stap
namba wan wok bilong sios long
taim bilong kain kain senis nau. Long
dispela rot, sios bai mekim nem bilong
Jisas Krais i kamap bikpela, bai olgeta
pipol i bilipim Tok bilong God na kisim laip. Mr. Suraka i tok: “Yumi
Luteran i stap olsem getwe bilong Gutnius insait long hailans. Olsem
na sios i mas mekim tru wok Gutnius long inapim dispela nem. Sios
i mas stap aninit long gutpela lida na go pas long ol Kristen. Dispela
bai helpim wok bilong Gutnius i kamap long mak.”
Arapela bisnis bilong konfrens em, odinesen bilong Pasto William
Par i kamap. Asisten Bisop Rev. Zau Rapa i bin mekim wok bilong
odinesen. Bisop Rapa i tok, sios i givim odinesen bilong autim
Gutnius i go long sol bilong ol pipol i no harim Gutnius yet. Ol pasto
i mas sanap long tok tru na autim nem bilong Jisas Krais.
Nupela presiden, Pasto Sailas Bemeng i tok, yumi lida wantaim
ol Kristen i mas holim han na wok long bringim Kainantu i go long
narapela level bilong wok Gutnius. Pasto Bemeng i tok, ol Kristen
i mas soim lait bilong Gutnius i go long arapela pipol na soim kala
bilong bilip long pasin. Long dispela rot, Kainantu bai kamap ples
bilong ol pipol i stap wanbel na bel isi, bai ol i save tru long Jisas
Krais.
Em i tenkyu long ol olpela sios lida na askim long wanbel i mas stap
namel long olgeta wokman long kongrigesen, paris, seket na distrik
aninit long bung bilong ol man i holi. Yumi gat wanpela samting tasol
long mekim, em long givim glori na biknem i go long God Bikpela.
Evanselikol Brotherhood Sios insait long Obura i bin helpim ol
Luteran long lukautim konfrens wantaim kaikai na arapela samting,
bihainim wok bung bilong ol. ▣
Paulus Tali
EPRIL 2015
52
PIKSA
PIKSA TASOL
IO, BOANA
TRAIM LUTHERAN RED
IMPRINT
THE NIUGINI
LUTERAN
P.O. BOX 80
LAE
PAPUA NEW GUINEA
[email protected]
Tel: 73575749
TRAMPET MINISTRI LO
NG ASAROKA
OL EDITA
JERRY DANIELS
SANANG ZAZORING
OL LAIN I RAITIM
STORI
JERRY DANIELS
REV. SANANG
ZAZORING
DR. CHRISTA
THUMSER
ELISHA WAGA
JECONI SANGI
REV.DR.TRAUGOTT
FARNBACHER
REV. GENDE MUI
COLLIN HAYTER
PAULUS TALI
FREDAH WELE
WOK MISIN BILONG USINO NA RAMU
CRIETIF DAREKTA
THORSTEN KRAFFT
PRINIM
EBC PRINT SHOP
LUPNG
PRINT RUN: 3000
ISSUES FREE OF CHARGE.
SUBSCRIPTION AVAILABLE
FOR A FEE.
NIUGINI LUTERAN
EO KEINDIP
ELCPNG TRESARA NOR

Documentos relacionados

luksave long jisas - The Lord loves you

luksave long jisas - The Lord loves you LUKSAVE LONG JISAS "God i laikim tru long toktok long Moses olsem yet man i save toktok long poroman tru bilong em." (Kisim Bek 33:11) Na dispela God i laikim tru long kam insait long laip bilong ...

Leia mais

King Jems Baibel - Kandrianabc.org

King Jems Baibel - Kandrianabc.org 8 Larim king i ken save olsem, long mipela go long province bilong Juda, long haus bilong dispela bikpela God, dispela ol i wokim wantaim ol bikpela ston, na diwai ol i slipim pinis long ol banis,...

Leia mais

Na GOD Yet Tokim Ol Dispel Toktok

Na GOD Yet Tokim Ol Dispel Toktok buk baibol i tok pinis. Yumi ken tok strong moa olsem noken bihainim ol lo we ol i wok long putim o kamapim nau long bringim. Yumi olgeta i kam wanbel na stap wantem na lotu long Sande...I no gat w...

Leia mais

Ol samting i stap insait long dispela buk

Ol samting i stap insait long dispela buk lida long sios wanwan kopi bilong dispela buk “Gris bilong Satan”. Dispela i helpim mipela kamap wanbel na nau mipela i bung gen olsem wanpela sios!” Planti ol marit tu bin kamap wanbel gen bihain ...

Leia mais

2002 Pastoral Letter in Pidjin on the the Day of

2002 Pastoral Letter in Pidjin on the the Day of planti samting i stap na i no wari long sol bilong em, Jisas i tok olsem: “Yu longlong man tru. Nau long dispela nait tasol yu dai. Na olgeta samting yu bin redim I stap, em husat bai I kisim? (Lk ...

Leia mais

King Jems Baibel - Kandrianabc.org

King Jems Baibel - Kandrianabc.org long hap sankamap, na mipela i kam bilong lotuim Em. 3 Taim king Herot i bin harim ol dispela samting, em i pilim wari, na olgeta Jerusalem wantaim em. 4 Na taim em i bin bungim olgeta bikpris na o...

Leia mais

Tract 2200-page 1 - Fellowship Tract League

Tract 2200-page 1 - Fellowship Tract League (Jut 24) "Em yet i bin karim pen long traim. Olsem na Em inap long helpim ol man i gat traim i kamap long ol." (Hibru 2:18) "Olsem na sapos wanpela man i stap insait long Kraist, orait dispela man ...

Leia mais

Melanesian God`s Simple Plan

Melanesian God`s Simple Plan Ol traim i bin kamap long yupela, ol i no ol narakain traim. Nogat. Ol i wankain olsem ol traim i save kamap long olgeta man. Na God i save bihainim tok bilong en, na em bai i no inap larim wanpela...

Leia mais

amamas long ol wok bilong yu

amamas long ol wok bilong yu tingim olsem pasin bilong wok hat inap helpim yumi, tasol i mas i gat taim bilong malolo tu. (Sindaun 13:4) Long Saveman 4:6, Baibel i tok: “Mobeta yumi gat liklik samting tasol na yumi bel isi. No...

Leia mais

Tokaut October 2015 - Catholic Diocese of Mendi

Tokaut October 2015 - Catholic Diocese of Mendi Pikininini Act. Ol tisa mas klia long dispela tupela hevi. *Mr Mark Mawoi i givim ripot olsem: namel 20-pela skul, 12-pela skul i save givim RE skul, 3-pela skul i holim skul ritrit, 7-pela i mekim...

Leia mais